Hvala lepa.

Uvodoma naj povem, da Lovska zveza predlagane novele zakona ne podpira, zaradi tega, ker ne rešuje temeljno vprašanje, to je pa vprašanje lastnine zemljišč.

Lovska organizacija za svoje delovanje ta zemljišča nujno potrebuje, zaradi tega jih je tudi v preteklosti pridobivala. Naj povem, da so to zemljišča, ki niso bila primerna za kmetijsko rabo in so bila večinoma pridobljena od zasebnih lastnikov, ki so se tem zemljiščem odpovedali v korist lovske organizacije bodisi s plačilom, z nakupom ali pa so bila ta zemljišča v nekaterih primerih dodeljena lovskim družinam upravljanja s strani države, ker niso bila primerna za kakšno drugo rabo. Struktura teh zemljišč se je z leti spremenila, njihovo stanje se je z delom lovcev izboljšalo. Ne gre samo za zemljišča, gre za objekte, ki so nujno potrebni za izvajanje javnih pooblastil, ki jih izvaja lovska organizacija. Na teh zemljiščih, so naše zbiralnice, hladilnice divjačinskega mesa, so lovski domovi, so lovske krmilnice, zadrževalne krmilne njive, s katerimi preprečujemo to, da bi se divjad oddajala na pridelovalne površine in tam so tudi strelišča, ki so za lovsko organizacijo posebnega pomena, pa tudi za varnost in obrambo države. Dinamika prehoda teh zemljišč v last države kaže na to, da ni šlo za nek pereč problem za neka zemljišča, ki bi bila nujno potrebna za kmetijsko pridelavo, niti ne nujno potrebna v Republiki Sloveniji za normalno funkcioniranje države. Mi lovci menimo, da smo v tem primeru kolateralna škoda. Na nas se zbira pozitivna sodna praksa, sodišča ne dovolijo izvedbe dokaznih postopkov, kjer dokazujemo, kako smo do te lastnine prišli, kako smo sredstva zbrali kot zasebne osebe civilnega prava, kot lovci s svojimi prostovoljnimi prispevki in kako smo to kupili in imeli naravo civilnih lastnikov. Sodišča tega preprosto ne dovolijo izvesti, sodijo izključno po 14.a členu zakona o skladu kmetijskih zemljišč, pozitivna sodna praksa, ki je bila tukaj večkrat omenjena se pa po mojem mnenju zbira bolj zaradi zemljišč, ki so v lasti turistične zveze oziroma zveze turističnih društev, tista zemljišča imajo neko vrednost in tista zemljišča, ker so neprimerna za kmetijsko rabo bo sklad verjetno potem odtujil za primerno finančno nadomestilo. In tukaj v tem grmu po mojem mnenju tišči, tiči zajec. Lovci, ribiči in ostali smo tukaj zgolj kolateralna škoda. Baje, da se da ta zemljišča že zdaj po obstoječem zakonu dobiti v uporabo, kar jaz trdim, da ni res in lahko tudi dokažem, da so mnoge lovske družine zaprosile za ta zemljišča, pa jim je bilo rečeno, da tam, kjer so zemljišča, gozd, se jih ne da dobiti v najem, SIDG ta zemljišča ne daje v najem. Sklad kmetijskih zemljišč pa ponuja zamenjavo neka druga zemljišča v najem, ne teh, ki so bila odvzeta, pač pa neka druga in seveda ob nekih posebnih pogojih, ki jih pa zakon ne predvideva. Prav tako sklad zdaj za tri leta nazaj zaračunava lovskim družinam neko vrsto kot nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za tista zemljišča na katerih stojijo lovski objekti, pa kakršnikoli že so. Torej lovska organizacija nasprotuje novelam, ki ne urejajo lastnine, ampak v bistvu samo podaljšujejo agonijo lovskih družin.

Spoštovana gospa predsedujoča, vi ste se dostikrat ukvarjali z varno prehrano, tudi s temi lovskimi zbiralnicami divjadi. Zdaj, zakonodaja na tem področju gre naprej in zahteve so vedno večje, zelo težko pa je zagotoviti sredstva za nekaj, za obnoviti in nadgraditi nekaj, kar ni tvoje, ker če nisi lastnik, se vsakokratni minister lahko spomni in zadevo spremeni. Obljuba, da imaš nekaj za 99 let, dovolite, da se izrazim v jeziku, ki nam je bil nekoč domač, običajno ludomradovanje ali obljuba bedaka razveseli. Na obljube mislim, da noben resen subjekt, pa za to se lovci imamo, ne bo šel investirati v objekte, ki so lahko potem naslednji dan že odvzeti. Mi vztrajamo pri tem, da Ustavno sodišče sprejme svojo odločbo in presodi, ali je prav, da ta zemljišča imamo ali pa nimamo v svoji lasti, ker menimo, da državi pravzaprav niti niso potrebna.

V preteklosti smo večkrat ponovili, da se da ta gordijski vozel presekati tudi z zakonsko rešitvijo, da ponovno olastninimo ta zemljišča. Če smo jih enkrat kupili, smo jih pripravljeni kupiti še enkrat, pa ni bilo nobene politične volje, da bi se nam to omogočilo. Zakaj torej ne vidimo nobenega vzroka, zakaj nekaj kar smo nekoč kupili in potrebujemo za svoje delovanje, ne bi mogli kupiti še enkrat? V čem je tu problem, da se nam to ne omogoči? Kakšen je pravzaprav pravi namen tega, da ima država v svojem portfelju nekaj, kar ni potrebno za kmetijsko proizvodnjo in ni namenjeno čemu drugemu? Očitno so nameni nekje drugje, pa jaz tukaj več o tem ne bom špekuliral. Poudaril bi še to, da je novela Zakona o divjadi in lovstvu prinesla mnoge spremembe, ena izmed njih je tudi ta, da je lovski organizaciji naložena nova naloga. Vseh 411 lovskih družin v Republiki Sloveniji mora imeti po dva interventa, to sta dve osebi, dva preizkušena lovca ali izkušena lovca, ki bosta izvajala intervencijo odstrela na nelovnih površinah. Glejte, z vsem spoštovanjem do svoje organizacije in članstva med katerimi sem prvi med enakimi, se mi zdi, da država ne ve pravzaprav, kaj bi rada z lovstvom naredila. Lovci smo dobili pooblastilo, ki niti vojski ni dano, ima ga samo policija, da se z orožjem sprehaja po naseljenih mestih in opravlja svoje naloge. 822 lovcev brez kakršnegakoli kriterija, razen izvedbe nekega usposabljanja, bo lahko po Rožniku, v Tivoliju streljalo. Jaz apeliram na vse poslance, da se ta problematika lovstva vzame zelo resno, ker je zelo ozko povezana z možnostjo kmetovanja. Če se nam vzame zemljišča, posebej tiste zadrževalne krmne njive, bomo imeli večje kmetijske škode. S spremembami v naravi se naša koncesijska pogodba pravzaprav postavlja na rob. Ni možno več iz lovišča dobiti tisto, kar pomeni tisti zaslužek s katerim bi poplačali stroške škode. Kmalu bomo pri tem, da lovske družine ne bodo sposobne poplačevati škod kmetom. Država se je tu elegantno umaknila, ni več lastnica divjadi, ampak je skrbnica dobrobiti, med kmeti in lovci ostaja latentni konflikt, kdo bo plačal škode, zmanjšuje se pa možnost uspešnega gospodarjenja z divjadjo, z odvzemom teh zemljišč in možnost povečanja kmetijskih škod. Po drugi strani se pa lovski organizaciji dodeljujejo tudi naloge, ki so po mojem mnenju ustavno sporne in jih ne bi smeli imeti. Mi nismo organizacija, ki bi smela z orožjem korakati po naseljenih mestih, po ulicah. Tako da, ja, pozdravljamo spremembe na področju zakonodaje divjadi in lovstva. Vendar morajo biti pretehtane in morajo biti usklajene z vsemi deležniki. Novele zakona pač ne moremo podpreti. Hvala.