Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni!

V Zakonodajno-pravni službi smo predlog zakona preučili v skladu z našimi pristojnostmi in podali pisno mnenje, ki ste ga prejeli 19. decembra lani. V njem je bilo poudarjeno, da predlagana širitev trajnostnega gospodarjenja z divjadjo tudi na nelovne površine in možnost neodplačnega prenosa zemljišč v lasti Republike Slovenije v upravljanje imetnika koncesije predstavlja odstop od veljavne sistemske ureditve in ureditve več področnih zakonov: razmerja do teh zakonov pa niso urejena. Posega v sam Institut lovske pravice, kar ob pomanjkanju ureditve soodvisnih določb znotraj Zakona o divjadi in lovstvu povzroča notranjo neskladnost zakona. Obenem pomembno odstopa tudi od dosedanje ustavno sodne in sodne prakse, zato je treba ponovno pretehtati v razmerju do načela pravne varnosti iz 2. člena Ustave in delitve oblasti iz 3. člena Ustave. Predlagana neodplačnost prenosa lahko predstavlja tudi parcialno dodelitev posebnih pravic le nekaterim upravičencem, kar je treba preveriti z vidika načela enakosti pred zakonom. Ob vključitvi nelovnih površin v območje lovišča v 1. členu se koncesijsko upravljanje ex lege prenese še na nelovne površine, med drugim celo lahko tudi na površine, kjer je trajno prepovedan lov, kar je predvideno brez strokovne preveritve in brez sodelovanja naravovarstvenih in lovskih organizacij, kar sicer velja za ustanovitev lovišč. Spregledano je še, da lahko tak način normiranja vpliva tudi na pristojnosti upravljavcev drugih delov okolja, kot so gozdovi, vode, ribištvo, kmetijska zemljišča. Predvideno ex lege podaljšanje ali skrajšanje trajanja podeljene koncesije obstoječim koncesionarjem v 2. členu je pravno sistemsko sporno, saj se s tem obide institut koncesije in v tem okviru zlasti preverjanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev koncesije, ki se s predlogom celo spreminjajo postopek izbire koncesionarja na podlagi javnega razpisa ter medsebojnih pravic in obveznosti koncendenta in koncesionarja, kot jih določa sistemska ureditev. Pri čemer pa tudi ni predvidena uskladitev koncesijskega akta in koncesijskega pogodbenega razmerja. Po mnenju Zakonodajno-pravne službe je podelitev pravice do upravljanja na nepremičninah v lasti Republike Slovenije v 4. členu sporna z več vidikov. Lovska družina, ki je oseba civilnega prava s podeljeno koncesijo za trajnostno upravljanje z divjadjo bo z nepremičninami upravljala v svojem imenu in za svoj račun, kar zajema širok spekter upravičen, ki sicer pripadajo lastniku nepremičnine. Pri izbiri teh nepremičnin in upravljanju bo imela diskrecijsko pravico. Polno diskrecijsko pravico bo imela tudi pri porabi prihodkov od upravljanja. z navedenimi nepremičninami, namreč za upravljanje niso predvidena nobena zakonska merila. Prav tako tudi niso določena merila za ugotavljanje neposredne povezanosti s trajnostnim gospodarjenjem z divjadjo in za dodelitev teh nepremičnin v upravljanje. In tudi ni predvideno orodje za usklajevanje različnih javnih interesov na isti nepremičnini. Rešitve posegajo v več zakonov, ki sicer določajo upravljanje z nepremičninami v državni lasti, upravljavca in odplačnost upravljanja brez ustrezne utemeljitve takih odstopov. In sicer odstopu od Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in Zakona o kmetijskih zemljiščih ter tudi Zakon o vodah. Lovske družine so kot koncesionarji sicer zavezanci za plačilo koncesijske dajatve, vendar ta ni vezana na dohodke iz upravljanja s stvarnim premoženjem Republike Slovenije, saj tega predlog zakona ni predvidel. Nasprotno, v letošnjem letu je bila na predlog sprejetih amandmajev ob noveliranju Zakona o divjadi in lovstvu uvedena možnost občutnega znižanja koncesijske dajatve na pet oziroma celo na en odstotek od osnove. V pisnem mnenju je bilo še pojasnjeno, da so kmetijska zemljišča in gozdovi v družbeni lastnini, s katerimi na dan uveljavitve Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov upravljali lovske družine postala last Republike Slovenije po samem zakonu. Kljub temu lovskim družinam nadaljnja uporaba teh zemljišč ni bila onemogočena. Pravno podlago za nadaljnjo uporabo zemljišč je vzpostavil tudi Zakon o kmetijskih zemljiščih: to je v 105.a in 105.c člen. V skladu s katerim lahko Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije zemljišča oddal brezplačen zakup ali najem osebam, ki so imele na zemljiščih pravico uporabe pred prehodom v last republike. Slovenije pod pogojem, da na teh zemljiščih ne bodo izvajale pridobitne dejavnosti. S predlaganimi amandmaji so upoštevane pripombe ZPS predvsem k 1. členu. V preostalem se z amandmaji določeni posamezni popravki, vendar večina bistvenih pripomb ZPS ostaja. Hvala.