Spoštovana predsednica, hvala lepa za besedo. Članice in člani odbora, predstavniki Vlade, vsi prisotni, dober dan tudi v mojem imenu. Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na 62. seji, 6. januarja in se seznanila z vsebino predloga zakona ter tudi s stališčem Zdravniške zbornice. Slednja nekatere rešitve v predlogu zakona podpira, absolutno pa nasprotuje rešitvam, ki se nanašajo na odvzem javnih pooblastil za sprejem splošnih aktov, ki so ji trenutno podeljene v skladu z veljavnim Zakonom o zdravniški službi.

Čeprav sem razumela, da so že podani nekateri amandmaji, ampak v času našega zasedanja je bilo stališče takšno. Glede na to, da je bila zbornica vabljena na današnjo sejo, bodo verjetno v razpravi še kaj pokomentirali in dodali njihove pomisleke, v okviru komisije pa smo glede prej omenjenega prenosa pristojnosti poudarili pomembno vlogo regulatornega organa pri zagotavljanju enotnega načina urejanja posameznih področij zdravstvenega varstva in vsebin, vezanih na poklicne skupine, ki delujejo znotraj zdravstva.

Slednje še zlasti velja v primeru reguliranih poklicev v zdravstvu, za katere je bilo po oceni komisije smiselno način sprejemanja splošnih oziroma podzakonskih aktov poenotiti, pri tem pa v njihovo pripravo aktivno vključiti stroko s posameznega področja. V razpravi smo člani komisije podprli tiste rešitve iz predloga zakona, ki so namenjene zagotovitvi večje fleksibilnosti sistema zdravstvenega varstva, na primer možnost prehoda na opravljanje specializacije iz družinske medicine za specialiste urgentne medicine. Ocenili smo, da bi se na tak način lahko učinkovito naslovilo izzive s katerimi se na trgu dela in pa z vidika potreb po zdravstveni oskrbi soočamo kot dolgoživa družba. Zdravniki bi namreč na tak način lahko s področja intenzivnejših aktivnosti prešli v manj stresno delovno okolje, a še vedno nadaljevali svojo poklicno pot.

Izpostavili smo tudi nujo po bolj inovativnih, fleksibilnejših oblikah, pristopih k urejanju pogojev za delo in karierni razvoj pri vseh poklicnih skupinah v zdravstvu. Predvsem kar se tiče mlajših generacij. Njihova pričakovanja, na primer glede usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, se namreč bistveno razlikujejo od generacij, ki že končujejo svojo poklicno pot. Podprli smo tudi vse napore za krepitev javnega zdravstvenega sistema. in predlagani ukrep iz 11. člena predloga zakona glede možnosti zaposlitve specializanta izbranega na nacionalnem razpisu zgolj pri pooblaščenih izvajalcih v okviru javne zdravstvene službe. Glede na to, da stroške izobraževanja zdravnikov vključno s specializacijo krije država, smo ta ukrep, katerega namen je v prvi vrsti pokriti potrebe javnega zdravstvenega varstva, ocenili kot primer. V zvezi s predlagano možnostjo dodatnega razpisa specializacij v primeru izkazanega dodatnega zanimanja mladih zdravnikov za posamezne specializacije tudi v obdobju med dvema rednima razpisoma specializacij pa smo ocenili, da bi se dodatne razpise moralo prioritetno oblikovati glede na potrebe zdravstvenega sistema, ne zgolj na želje podlagi želja posameznikov. Za konec še ključna informacija, da je komisija ob glasovanju o predlogu zakona soglasno izrekla podporo. Hvala.