Ja, hvala lepa. Torej, uvodoma bi, bi rad poudaril, da problematiko, ki jo naslavlja v predlog predlaganega zakona v veliki meri rešuje ali naslavlja zakon, ki ga je ta Državni zbor sprejel, mislim da julija 2025, da 4. julija 2025. Pomembno, kar je v tem zakonu, ki sem ga omenil je, da celostno naslavlja problematiko in hkrati tudi predvideva same postopke za zaščito pravic učencev, torej, ki so obvezni obiskovati osnovno šolo. Tukaj gre za tiste učence, ki so eventualno žrtve nasilja ali pa torej ostale učence, ki so v šoli ali pa tudi povzročitelje. V predlaganem zakonu vidimo, da gre predlog v nekonsistentno in tudi v nasprotju s splošno sprejetimi načeli vzgoje in izobraževanja, čeprav osnovni namen je zagotovo dober v smeri reševanja problematike, s katero se srečujejo šole. Če pogledamo samo, torej začasno izobraževanje učenca na daljavo, začasno vključitev učenca v vzgojni program za socializacijo in začasno izključitev učenca in postopke, ki so iz tega ven razvidni, potem tega, ta del, ta predlog člena ne moremo podpreti, ker tudi v primeru, ko gre za, če bi šlo, začasno izobraževanje učenca na daljavo, torej s tem ne rešujemo problematike, ker ne gre zgolj za vzgojno problematiko, ampak ima ta problematika pogosto izvor v nečem drugem. To se je pokazalo tudi v tem primeru, ko ki je bil omenjen v srednji šoli v Murski Soboti, da gre za določene vrste težav pri tem dijaku, kjer je potrebna celostna obravnava in tudi interdisciplinarni pristop. Tisto, kar obstoječi zakon daje že možnost obravnave tega in kar se zavedam, da bomo morali v prihodnosti še krepiti je usposabljanje učiteljev za prepoznavanje tistih učencev ali dijakov, pri katerih je potencialno možno neobvladljivo vedenje ali so potencialno možni dogodki, kot smo jim bili priča v preteklosti, zato zgolj programi za socializacijo ne morejo reševati te problematike. Zelo nevarno bi bilo, da bi izključevali te učence in bi ostali na cesti. To pomeni, da dopoldne ne bi bili vključeni v inštitucije. Vemo, kakšen problem imamo na jugovzhodu Slovenije. Ne govorimo zgolj o vzgojno problematičnih učencih, ampak z vključevanjem učencev v proces izobraževanja in vzgoje, ki mora imeti ob tem tudi vse socializacijske aktivnosti, da ti učenci oziroma dijaki lahko funkcionirajo v skupnosti. Zato torej, poleg tega pa se nam zdi nujno potrebno, da pri vsem delujejo pri izrekanju vzgojnih in drugih ukrepov sodelujejo tudi strokovni organi, to je učiteljski zbor, in takšnih odločitev brez strokovne presoje mislimo, da avtomatično ravnatelj ne more sprejemati.

Kar zadeva dolgotrajnost postopkov, videli smo, da tam, kjer se odzovejo posamezne sredine ažurno in upoštevajo tudi sprejete protokole, da stvari potem tudi delujejo. Na podlagi izrečenega torej ne podpiramo predloga zakona sprememb Zakona o osnovni šoli. Hvala lepa.