Najlepša hvala za besedo, gospa predsednica.

Lep pozdrav vsem!

Torej, dovolite, da vam predstavim ključne spremembe Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o probaciji. Predlagane spremembe in dopolnitve zakona izhajajo iz izkušenj pri izvrševanju probacijskih nalog in pomenijo le nadgradnjo že obstoječih določb s ciljem izboljšanja izvrševanja probacije. Predlog zakona dopolnjuje zakonske določbe, s čimer bo izvajanje nalog še bolj strokovno, ne spreminja pa koncepta probacije.

Na kratko, torej gre za prvo novelo od sprejetja zakona v letu 2017 in naslavlja vprašanja optimizacije delovanja sistema. Naj vam predstavim zdaj ključne rešitve predloga zakona. Na pobudo Vrhovnega državnega tožilstva se dodaja nova, deseta probacijska naloga, torej priprava poročila za državnega tožilca zaradi priprave sporazuma o priznanju krivde. Podrobneje se ureja seznanjanje osebe s pravicami in obveznostmi ter s posledicami nesodelovanja pri izvrševanju naloge.

Nadalje se razlikuje med osebnimi stiki in drugimi stiki; pri tem pojasnjujemo, da so osebni stiki neposredni stiki med osebo in svetovalcem, drugi pa stiki potekajo preko telekomunikacijskih sredstev in stiki ob izvajanju nadzora. Pogostost osebnih in drugih stikov bo natančneje določil pravilnik o izvrševanju probacijskih nalog in to glede na vrsto probacijske naloge in število ciljev, ki naj bi jih z izvrševanjem probacije zasledovali. Osnutek je že pripravljen.

Določa se pri katerih probacijskih nalogah se izdela ocena tveganja in potreb za probacijske naloge, kjer je varstveno nadzorstvo daljše od šestih mesecev. Določa nadalje, v kakšnem roku se pripravi osebni načrt. To je v 30 dneh, kadar se ne naredi ocena dejavnikov tveganja in potreb oziroma v 60 dneh, kadar je potrebna priprava ocene dejavnikov tveganja in potreb, kar zahteva seveda daljši čas. Spreminja se poročanje organu, ki naloži probacijsko nalogo, in sicer na vsakih šest mesecev, vmesno poročanje pa ni potrebno tam, kjer ni določenega varstvenega nadzorstva, pač pa se naredi le končno poročilo ob zaključku naloge. Iz pravilnika se v zakon prenašajo določbe, kdaj oseba ne izpolnjuje naloženih obveznosti.

Nadalje se določa možnost sklicevanja več disciplinarnih timov ter sodelovanja probacije s policijo in centri za socialno delo, če se pri izvrševanju varstvenega nadzorstva izkaže potreba po pridobivanju podatkov s katerimi policija in centri za socialno delo razpolagajo, Ena izmed pomembnejših novosti, recimo je tudi med izvajalce sankcij, kjer lahko osebe izvršujejo delo v splošno korist, se dodajajo državni organi, kar bo povečalo nabor ustreznih izvajalcev. Za probacijske uslužbence se določa položaj uradnih oseb po Kazenskem zakoniku, saj zaradi nevarnega dela se tako morebitna kazniva dejanja zoper probacijske uslužbence preganjajo po uradni dolžnosti. Pri dosedanjem izvrševanju probacijskih nalog se je izkazala potreba po zbiranju dodatnih podatkov zaradi učinkovitejšega izvrševanja. Zato so se v skladu s tem dopolnili členi, ki urejajo zbirko podatkov. Kot izhaja iz gradiva, je bil predlog strokovno usklajen, podprla ga je tudi komisija za državno Državnega sveta.

Na koncu bi se želela zahvaliti še Zakonodajno-pravni službi Državnega zbora za skrben pregled predloga zakona. Predlagani amandmaji zagotovo pomenijo izboljšanje zakonskega besedila. Toliko na kratko o vsebini predlaganih sprememb in dopolnitev glede katerih smo seveda pripravljeni tekom razprave podati še dodatna potrebna pojasnila. Najlepša hvala za pozornost.