Ja, če dovolite, bi mogoče samo na začetku na par dilem, ki so bile izpostavljene, še odgovorila, da bom potem mogoče lažje v razpravi.

Zdaj, kar se tiče evropskih volitev, seveda, mi smo seveda pogledali in ugotovili, da tudi evropske volitve so en tak primer, kjer bi bilo seveda nujno uvesti pogoj nekaznovanosti tudi za tiste kandidate, ki so državljani drugih držav, vendar pa se je na izvedbenem nivoju tukaj pokazalo kar nekaj težav. Prva težava je, na kakšen način bi naši volilni organi preverjali tuje kazenske evidence. Pri najboljši volji se jaz ne spomnim nekega pametnega načina, na kakšen način bi volilnim organom to omogočili? Druga težava je, da seveda kazni za kazniva dejanja v tujini niso predpisane enako, kot so predpisane pri nas. Torej za neko kaznivo dejanje je lahko pri nas predpisana zaporna kazen enega leta, nekje v tujini manj, več, zelo različno. In tretji problem je, da nekatere stvari, ki so pri nas kaznivo dejanje, v neki drugi državi sploh niso kaznivo dejanje. Da so na primer samo prekršek. Tudi do takih situacij lahko prihaja. In zato smo se pač odločili, da v tem paketu tega zakona ne naslovimo zato, ker so rešitve, ki jih terja ta zakon, bistveno zahtevnejše in jih je treba nekako širše tudi uskladiti, premisliti in določiti na novo neke postopke, ki jih v tem trenutku še ni.

Potem, kar se tiče izpostavljene dileme, da bi moral veljati enak pogoj nekaznovanosti, kot to velja na primer za sodnike, pa za, pa za nekatere druge funkcionarje. Zdaj mislim, že danes temu ni tako, če smo čisto odkriti. Že danes ne velja enak pogoj za vse funkcionarje, za nekatere velja strožje, za nekatere velja blažje. Zahtevati od poslanskega zakona, da sistemsko naslovi in uskladi ta pogoj za vse ostale funkcionarje je mogoče nekaj, kar sama od poslanskega zakona pač ne bi pričakovala. Druga stvar. Vseeno mislim, da sodnik, ki sodi v zadevah ni čisto v primerljivem položaju, ko pravimo, da moramo enake položaje urejati enako, ni v primerljivem položaju s poslancem. Sodnik, ki sodi na sodišču, mora biti brezmadežen, če mene kdo vpraša, Torej, že, pogoj, kot je danes za sodnike določen, torej pogoj nekaznovanosti, kot ga danes imajo, je za moje pojme ustrezen. Ni pa tako v bistvenem enak s položajem poslancev, ministrov in tako naprej, da bi terjal popolnoma enako obravnavo. In mislim, da je zelo razumno, da je tu vendarle obstaja razlika med njima.

Zdaj, kar se tiče izbrane kazni, torej ne eno leto, najmanj eno leto zaporne kazni in pa pet let po prestani kazni oziroma tukaj smo še malo dikcijo popravili, ampak pet let, zakaj je bilo to izbrano? Torej, kot sem rekla, gre za poseg v ustavno varovano pravico, torej v volilno pravico. Po našem mnenju mora dejanje, ki je bilo storjeno, biti dovolj hudo, dovolj, da se tako izrazim, zavržno, da lahko s storitvijo tega dejanja opravičimo poseg v volilno pravico, ki je politična pravica. Zato smo se odločili, da je pogoj naklepno kaznivo dejanje. Torej, zdaj, če malo karikiram, pa rečem, da ne vem, se vozimo domov po zasneženi cesti z, ne vem, letnimi gumami in iz naše malomarnosti pride do neke prometne nesreče. Upam, da se vsi strinjamo, da iz takega razloga pač ne moremo posegati v volilno pravico. Da pa za neko naklepno kaznivo dejanje, neko hujše kaznivo dejanje, zavržno kaznivo dejanje, ki pripelje do obsodbe na najmanj eno leto zapora je pa tak poseg v ustavno varovano pravico seveda primeren. Zakaj smo se potem odločili tudi za obdobje petih let? Prvi razlog je razmislek v smeri, da mandati funkcionarjev, za katere to urejamo, po večini trajajo štiri leta. To pomeni, da bi se teoretično lahko zgodilo, da je nekdo na začetku svojega mandata storil kaznivo dejanje, je bil v teh štirih letih zanj celo že obsojen in je tudi na primer že kazen prestal. To je v štirih letih možno. Bi seveda v takem idealnem primeru, v narekovajih idealnem, pomenilo, da bi ta oseba že na naslednjih volitvah lahko kandidirala enako kot vsi ostali, ki takega madeža nimajo. Ne glede na to, da da ni namen pogoja nekaznovanosti kaznovanje posameznega funkcionarja, pač pa delovanje organa, se nam ne zdi primerno v duhu zasledovanja javnega interesa in varovanja integritete, da takšna obsojena oseba že na naslednjih volitvah kandidira kot da se ni, pardon, zgodilo nič. In za to smo se odločili za pet let. Dodaten razlog za pet let je bila tudi, je bilo tudi kar nekaj primerov, ki jih verjetno vsi poznamo, ki so se zgodili v Evropi, ko so sodišča po posameznih državah za nekatere vidne funkcionarje v svojih državah na primer Italija, Francija ali Nemčija dosodila prepoved kandidiranja na javne funkcije za obdobje točno petih let. To je primer Le Pen, to je primer Berlusconi / nerazumljivo/, ki sicer še ni pravnomočen in tako naprej, tudi ti primeri so nam pri presoji, zakaj, za katero obdobje se odločiti, v bistvu pomagali, da smo izbrali obdobje petih let - tako se nam je zdelo smiselno.

Kar se tiče osebnih podatkov sem mogoče prej premalo natančno omenila, da mi že v tem trenutku v primerjavi z obstoječimi osebnimi podatki, ki se objavljajo, ožamo nabor in tudi časovno skrajšujemo to objavo. Bi pa mogoče samo še opozorila, da smo z amandmaji vendarle upoštevali tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe in tudi informacijskega pooblaščenca v enem delu, da smo tudi nabor podatkov, ki jih ministrstvo, ki je pristojno za pravosodje posreduje volilnim organom zdaj nekoliko zožan - tako da imamo to v amandmajih urejeno.

Kar se pa tiče ocene učinkov. Jaz si ne predstavljam, kako bi lahko, kako bi lahko poslanski zakon naredil tako temeljito oceno učinkov, kot jo zdaj v dopisu zahteva informacijski pooblaščenec, zato je treba kar nekaj energije, volje, pa tudi kadrovskih resursov. To je ena stvar. Druga stvar je pa tudi, da tudi, če bi ta ocena učinkov bila izdelana, kot jo je kolegica pri svojem poslanskem zakonu izdelala, pa vendarle z njo informacijski pooblaščenec nikakor ni bil zadovoljen, ne glede na to, koliko jo je dodeljevala, da si ne predstavljam, da bi lahko ta ocena učinkov bila negativna, glede na to, da se nabor podatkov oža in da se tudi čas objave krajša. Torej je takšna ocena učinkov lahko po mojem mnenju kvečjemu pozitivna, kar je verjamem, da dobro.

...Potem pa bi samo še opozorila tudi na, torej prejeli smo te pripombe informacijskega pooblaščenca, pa tudi dopis Komisije za preprečevanje korupcije, ki pa na predlagane rešitve, citiram: "Povečujejo odpornost volilnega procesa na koruptivna tveganja ter zagotavljajo večjo jasnost in pravno varnost. In komisija na osnutek predloga nima vsebinskih pripomb." Bom se pa potem še oglašala pri posameznih členih in amandmajih, pa če bo še kakšno vprašanje.