Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo.

Spoštovani poslanke, poslanci in drugi prisotni!

Sprememba Zakona o volitvah v Državni zbor je, kot že omenjeno, del paketa zakonodaje, ki ureja pogoj nekaznovanosti po vzoru omenjenega zakona o funkcionarjih. S tem se zagotavlja enakovredno obravnavo vseh javnih funkcionarjev, tako imenovanih, kakor voljenih, kar je v skladu z ustavnim načelom enakosti pred zakonom in načelom pravne države.

Predlog zakona določa, da pravice biti voljen nima oseba, ki je bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta, zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti tako v času prestajanja kazni in pet let po tej po zastaranju kazni ali potem, ko ji je bilo prestajanje kazni odpuščeno. Z uvedbo pogoja nekaznovanosti se ureja institut neizvoljivosti. Ministrstvo za javno upravo podpira uvedbo pogoja nekaznovanosti. Namen takšne ureditve je namreč varstvo javnega interesa, da bi bile na ta način za funkcionarje izvoljene osebe z integriteto in verodostojnostjo. Ustava z zakonskim pridržkom v svojem 82. členu izrecno pooblašča zakonodajalca, da sme pogoj neizvoljivosti predpisati z zakonom. Z določitvijo pogoja nekaznovanosti se tako zagotavlja integriteta volilnega postopka ter integriteta izvoljenih predstavnikov ljudstva. Tovrstna omejitev pasivne volilne pravice predvideva torej že sama ustava, s čimer je izpolnjen ustavno dopusten cilj za neizvoljivost. Zakonodajalcu pa preostane še, da omejitve določi z zakonom in pri tem spoštuje splošno načelo sorazmernosti iz 2. člena ustave.

Omejitev pasivne volilne pravice je, kot že rečeno, mogoče urediti zgolj z zakonom. Zakonsko določene omejitve pa morajo prestati tako imenovani strogi test sorazmernosti, na podlagi katerega se presoja dopustnost omejitve človekove pravice. Pogoj nekaznovanosti je v različnih oblikah prisoten tudi v pravnih redih številnih evropskih držav. Naj izpostavim Avstrijo, Hrvaško, Francijo, Belgijo, Luksemburg, Poljsko, Slovaško, Romunijo in tako naprej. Vsebina pogoja nekaznovanosti, kot ga določa Zakon o funkcionarjih in predlog tega zakona, je po svoji zasnovi najbližje tistemu v Avstriji. Napotila za ureditev pogoja nekaznovanosti je v zakonik dobre prakse v volilnih zadevah določila tudi Beneška komisija. Tako določa, da države lahko določijo pogoj nekaznovanosti kot način omejevanja pasivne volilne pravice ob kumulativnem, torej hkratnem izpolnjevanju naslednjih pogojev: omejitev volilne pravice mora biti omejena v zakonu, spoštovano mora biti načelo sorazmernosti, omejitev mora temeljiti na kazenski obsodbi za hujše kaznivo dejanje in nenazadnje omejitev pasivne volilne pravice je dopustna samo na podlagi izrecne sodne odločbe. Ministrstvo za javno upravo meni, da so v predlogu zakona upoštevana ta priporočila Beneške komisije glede omejevanja pasivne volilne pravice ter da je predlagana ureditev skladna tudi z določbami Ustave, ki opredeljujejo volilno pravico ter z ustavnim načelom sorazmernosti. Ministrstvo za javno upravo pa opozarja, da je pomembno, da se pogoj nekaznovanosti enotno uredi tudi za voljene funkcionarje in seveda zato je zelo pomembno, da so vsi predlagani zakoni sprejeti hkrati, tudi pred nami Zakon o volitvah v Državni zbor, ki se seveda sprejema s kvalificirano večino - kot vemo, za sprejem tega zakona je potrebno vsaj 60 glasov. Nadalje, vezano na spremembo Zakona o volitvah v Državni zbor v okviru preverjanja zakonitosti kandidatur, na ministrstvu podpiramo predlog, da se namesto neposredne elektronske povezave omogoči elektronska izmenjava podatkov iz kazenske evidence Ministrstva za pravosodje z informacijskim sistemom, ki ga uporabljajo volilne komisije in v katerem se vodijo zbirke list kandidatov. Prav tako pa podpiramo še predlagano rešitev glede javne objave ožjega nabora osebnih podatkov potrjenih kandidatk in kandidatov in seveda izvoljenih poslank in poslancev. Javno objavljeni podatki o kandidatkah, kandidatih oziroma izvoljenih predstavnicah ter predstavnikom so tako omejeni predvsem na osnovne identifikacijske podatke, ki omogočajo volivcem in volivkam prepoznavnost potrjenega kandidata oziroma predstavnika, hkrati pa varujejo njihovo zasebnost pred prekomernim razkritjem teh osebnih podatkov.

Naj na koncu opozorim še na mnenje Komisije za preprečevanje korupcije, ki je v svojem mnenju navedla, da z vidika preprečevanja korupcije in krepitve integritete. Ocenjujejo, da predlagane rešitve povečujejo odpornost volilnega procesa na koruptivna tveganja ter zagotavljajo večjo jasnost in pravno varnost. Komisija sicer, kot vem, ni imela vsebinskih pripomb.

Skladno z vsem navedenim na Ministrstvu za javno upravo predlog zakona podpiramo in menimo, da je seveda predlog primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala.