Spoštovana predsednica, poslanke in poslanci ter ostali navzoči!

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika ter o tem pripravila obsežno pravno mnenje na katerega se je predlagatelj odzval in z vloženimi amandmaji naslovil nekatere naše pripombe. Z ustavnopravnega in pravno sistemskega vidika pa je treba posebej izpostaviti, da je predlog zakona vsebinsko povezan s še petimi predlogi zakonov, ki so bili hkrati vloženi v zakonodajni postopek in jih je nujno obravnavati sočasno, vendar pa povezani predlogi zakonov ne vključujejo spremembe Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament ob uveljavitvi predloga zakona bo tako imel pasivno volilno pravico za volitve v Evropski parlament vsak državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil 18 let in ni bil pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. V nasprotju z navedenim pa bo za pasivno volilno pravico tujega državljana druge države članice Evropske unije, ki prebiva v Republiki Sloveniji še naprej veljal le pogoj dopolnitve 18 let brez dodatnega pogoja neizvoljivosti. Predlagana ureditev je zato sporna z vidika kršitve prepovedi diskriminacije iz 14. člena Ustave.

Poleg tega bi moral zakonodajalec po našem mnenju razmisliti o enakem ali vsaj primerljivem pogoju nekaznovanosti za nosilce zakonodajne in izvršilne veje oblasti, kot velja za sodnike Ustavnega sodišča iz 164. člena Ustave, ki določa, da se ustavnega sodnika razreši, če je kaznovan, za kaznivo dejanje s kaznijo odvzema prostosti. Zahteva po primerljivosti položajev nosilcev veje oblasti v sistemu delitve oblasti izhaja iz načela delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave in ustavno sodne prakse. V zvezi s tem izpostavljamo tudi ustavno načelo enakosti pred zakonom, ki zahteva, da je treba v bistvenem enake položaje obravnavati enako, v bistvenem različne položaje pa različno. Če zakonodajalec v bistvenem enake položaje ureja različno ali v bistvenem različne položaje ureja enako, mora za to obstajati razumen razlog, stvarno povezan s predmetom urejanja, ki ga predlagatelj v tem primeru ni navedel. V obrazložitvi predloga zakona ni pojasnjeno, zakaj se je predlagatelj odločil za ureditev neizvoljivosti zaradi pravnomočne obsodbe tako, da jo je vezal na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Iz uvodnega dela zakonodajnega gradiva je razvidno, da se je predlagatelj zgledoval po sistemski ureditvi nekaznovanosti funkcionarjev. Vendar ta rešitev, ki je bila sprejeta z amandmajem pristojnega odbora, ni bila pojasnjena ob sprejetju Zakona o funkcionarjih. Poleg tega ni bila pojasnjena niti v razmerju do ureditve v predlogu zakona o funkcionarjih, ki je glede pogoja nekaznovanosti funkcionarjev določal, da funkcionar ne more biti oseba, ki je bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora. Predlagana ureditev je po našem mnenju vprašljiva tudi z vidika načela najmanjšega obsega podatkov iz splošne uredbe Evropske unije o varstvu podatkov, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Saj s predlogom zakona v zbirko listo kandidatov se vpisuje več podatkov, kot bi bilo to nujno potrebno, in se z njimi seznanjajo volilni organi, čeprav tudi za to ni nobene potrebe. Hvala lepa.