Predsednica, še enkrat lep pozdrav, prav tako poslankam in poslancem in ostalim prisotnim!

Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in interesna skupina lokalnih interesov je naveden predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah obravnavala. In seveda po razpravi sprejela sklep, da predlog zakona podpirata. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah, ki je del širšega zakonodajnega paketa, vzpostavlja enotne standarde profesionalnega in etičnega ravnanja, krepi integriteto in ugled voljenih funkcionarjev ter zaupanje v politične institucije na vseh ravneh. Seveda pa smo v razpravi pri tem opozorili, da je po našem mnenju predlagana ureditev preverjanja pogoja nekaznovanosti kandidatk in kandidatov, kot je predvideno v novem 72.b členu, da bi ta način lahko otežil nemoteno izvedbo volitev, zlasti zaradi zelo kratkih zakonskih rokov. Občinske volilne komisije pa bi bile obremenjene z dodatnimi nalogami v zelo kratkih časovnih okvirih, kar povečuje tveganje za organizacijske zaplete in pravno negotovost v volilnem postopku. Predlagana ureditev namreč zahteva, da bi morale občinske volilne komisije odločanje o kandidaturah vložiti do preveritve podatkov v kazenskih evidencah. To pomeni dodatna sestajanja in ponovno preverjanje izpolnjevanja pogojev za vse kandidate, kar je posebej problematično lahko v primerih, ko se šele naknadno ugotovi, da posamezni kandidat ne izpolnjuje pogoja nekaznovanosti. Posledice bi bile lahko dokaj resne, saj bi vplivale na spoštovanje spolnih kvot ali celo povzročile zavrnitev celotne kandidatne liste, pri čemer predlagatelji običajno nimajo vseh potrebnih informacij, na podlagi katerih bi lahko zanesljivo presodili izpolnjevanje pogoja nekaznovanosti pri vseh kandidatih. Komisija in interesna skupina prav tako opozarjata na vidik varstva osebnih podatkov ter praktično izvedljivost predlagane ureditve preverjanja pogoja nekaznovanosti, namreč zahteva dostop do občutljivih osebnih podatkov, kar bi v praksi lahko izvajala le ena oseba, na primer predsednik ali tajnik volilne komisije. To pa odpira vprašanja jasne razmejitve odgovornosti in skladnosti postopkov z načeli varstva podatkov, kot izhaja iz pripomb informacijskega pooblaščenca. Komisija in interesna skupina sta zato menili, da bi bilo mogoče bolj primerno, da bi kandidati sami predložili dokazilo o nekaznovanosti že ob vložitvi kandidature, tako kot podobno, na podoben način kot soglasje k sami kandidaturi. Takšna ureditev bi zmanjšala obremenitev občinskih volilnih komisij, preprečila zaplete in zagotovila večjo pravno varnost ter ustrezno varstvo osebnih podatkov. V tej razpravi smo se dotaknili tudi petletne prepovedi kandidiranja in pa tudi začetek veljavnosti v luči prihajajočih državnozborskih in lokalnih volitev. Vendar je predlagateljica oziroma predstavnica predlagatelja že v sami razpravi dala dodatna pojasnila in odgovore. Na koncu bi povzel, da komisija in interesna skupina, kot že rečeno, zakon podpirata. Vendar pri tem pač opozarjamo na izvedbene in organizacijske izzive, ki jih je treba upoštevati pri preverjanju pogoja nekaznovanosti kandidatov. Hvala lepa.