Kar se tiče sestave Računskega sodišča, ste pravilno ugotovil, vsaka država ima enega računskega sodnika. Vseh skupno zaposlenih nas je nekaj okrog tisoč, od tega je 550 revizorjev. To so ti osnovni podatki, kakšna je naša struktura. Vzorec, s katerim revidiramo evropski proračun, je 750 enot, način vzorčenja je vzorčenje po denarni enoti. Mislim, da sva o tem že celo enkrat razpravljala nekaj let nazaj, kako poteka to vzorčenje. Jaz bom še enkrat rekel, tako kot vsako leto, jaz bi vas z veseljem vse skupaj povabil, da pridete na Računsko sodišče v Luksemburg. Ne, veste, zakaj? Zato, da bi podrobno predstavili, kako poteka to vzorčenje, kakšen je ta način statistike, ki jo uporabljamo. Naši strokovnjaki za statistiko bodo to z veseljem naredili. Jaz seveda vsako leto povabim tudi Državni svet, kjer enako predstavim poročilo in moram reči, da zdaj Državni svet se je odzval, prihaja decembra na obisk, če bi vi lahko tudi prišli, ne vem, prihodnje leto ali kadarkoli, tako Komisija za nadzor javnih financ kot Odbor za zadeve Evropske unije bi bilo, bi bilo to super in z veseljem bi vas gostili.

Kar se tiče teh dolgov. Dolgovi, ki se zdaj kopičijo za sklad za okrevanje in odpornost, se pravzaprav niti še niso začeli odplačevati, ker se bodo začeli odplačevati šele z letom 2028 in odplačevali se bodo 30 let, se pravi do leta 2058. Jaz sem že enkrat rekel, da ta beseda zveza Next Generation EU, kot se to imenuje, me zelo, zelo spominja na to, da pomeni, da bo to odplačevala Next Generation EU. Ampak glejte, to je bilo posebno obdobje, ko je ta covid prišel, je bil velik strah gospodarskega zastoja, se pravi padca gospodarske rasti. Države članice z visokimi stopnjami dolgov in pa primanjkljaja niso imele več kapacitete, da bi lahko odreagirale kot fiskus. Evropska centralna banka Bazuka Maria Ddragia tudi ni imela več moči, je dosegla učinke katera je in jih ni bilo več dodatnih. In potem je samo še ta nadnacionalna raven ostala. In prvič v zgodovini se je pravzaprav zgodilo, da se je, da se je Evropska unija v tako velikem obsegu sploh začela zadolževati. Tudi zaradi tega, ker velja načelo izravnanega proračuna, ta sklad ni bil umeščen v proračun, ampak izven proračuna. Kar je seveda potem omogočilo to zadolževanje. Mi smo imeli posebno revizijo, ki se je tikala zakladnice same organizacije. In pa tudi vprašanje, ki ste ga postavil okrog obrestnih mer. Evropska unija s tem zadolževanjem in s svojo zakladnico je zgledno zagotovila sredstva za vse namene, ki so bili potrebni v tem skladu. Kar se tiče pa obrestnih mer, je pa dosegla nekaj slabše rezultate, kot so nemške pa francoske obveznice, kar je pravzaprav še zmeraj bilo izjemno ugodno v primerjavi z zadolževanjem ostalih posameznih držav. Zato so bile države povabljene, da se zadolžujejo preko tega sklada. Zakaj pa so bile razmere vseeno malo slabše kot za nemške, francoske obveznice? Eden ključnih razlogov je bil ta, da je to bil nov akter na trgu, nova zakladnica, ki ni imela track rekorda, ki še pravzaprav ni šla skozi nobeno resno krizo, kjer bi se pokazalo, kako jo lahko rating agencije ocenjujejo glede njene odpornosti na krizo. Drugo, kar je bilo, je pa to, da je bilo rečeno, da bo to zadolževanje enkratni dogodek, nekaj, kar se zgodi enkrat vsakih sto let. In zato se tisti večji akterji, se pravi pokojninski skladi ameriški, ki iščejo dolgoročne naložbe in dolgoročne naložbe pri nekom, ki bo stalni akter na trgu, niso postopali kupovati teh obveznic. In to je seveda potem tudi vplivalo, vplivalo na samo ceno zadolževanja. Zdaj, kar se tiče pa Ukrajine pa Afrike, vam pa ta trenutek žal ne morem dati odgovora. Tukaj se bomo zavezali, da pošljemo ta odgovor komisiji v pisni obliki.