Hvala lepa.

Sedaj pa dajem besedo predstavniku, bom dala predstavnici Državnega sveta, izvolite, prosim.

GOSPA (svetnica Državnega sveta): Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem navzočim tudi z moje strani!

Torej, Komisija za državno ureditev se je seznanila z letnim poročilom 19. 11. in glede na to, da je naše mnenje obsežno, ne bi ponavljala vsega, bi pa izpostavila točke, kjer je bilo največ razprave. Ena od teh je gotovo sodna stavba. Torej, ponovno smo se pridružili opozorilom o nujnosti reševanja prostorske situacije sodišč torej nasploh. Še posebej pereča situacija pa je seveda v Ljubljani, kjer so lokacije zelo različne. In je to še posebej stresno in naporno za vse ljudi, ki pridejo izven Ljubljane in ne poznajo vseh teh lokacij. Seveda si želimo, da bi torej ta načrtovana gradnja za Bežigradom sedaj uspela. Nismo se pa mogli seveda izogniti tudi problemom nakupa Litijske, ki je finančno seveda državo in ministrstvo za pravosodje obremenila, ta sredstva bi seveda lahko uporabili za druge namene, ki so še kako potrebni. Nadalje je bilo izpostavljeno, da bi bilo v pravosodju smiselno torej organizirati skupno izobraževanje vseh deležnikov, ne samo posebej sodnikov, posebej odvetnikov, posebej nekatera skupna izobraževanja notarjev in sodišč so že uveljavljena, zaradi tega, ker bi bilo to smiselno, da se izmenjajo stališča, in da se nekako celoten sistem bolje funkcionira.

Nadalje je komisija pojasnila, da podpira vse projekte na področju digitalizacije sodišč in sodnih postopkov, ki bodo povečali učinkovitost delovanja sodišč ter bodo delno lahko nadomestili tudi kader, ki ga na sodiščih primanjkuje. Še posebej smo izrazili zaskrbljenost ob podatku, da v povprečju 250 glavnih obravnav na mesec ni izvedenih, ker obtoženci zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov niso privedeni na sodišče. Ta problem je treba prioritetno reševati, mu nameniti vso ustrezno pozornost in zagotoviti ukrepe, da bo ta zadeva potekala bolj tekoče.

Nadalje je bilo na komisiji izpostavljeno tudi vprašanje glede snemanj sodnih postopkov in njihove dostopnosti za javnost. Današnja tehnologija to že omogoča in javnosti bi bila lahko bolj seznanjena s temi postopki na sodiščih. Če bi lahko seveda bili tudi ti posnetki bolj javno dostopni. Potem je bilo tudi pojasnjeno, da so precejšnja sredstva se povečala na račun brezplačne pravne pomoči. Ob tem je bilo posebej poudarjeno s strani komisije, da seveda ne gre za spremembo odvetniške tarife, ampak gre zgolj za odpravo anomalij po katerih so bili odvetniki kot edina poklicna skupina dolžni, kadar je bila naročnik država, seveda dati 50 procenten popust oziroma znižanje svojih storitev. Ob tem pa že dolga leta tudi ni bilo spremembe odvetniške točke, tako da smo to uskladili in ugotovili, da to drži.

Nadalje je bil v postopku, torej je bil v razpravi tudi omenjen predlog za ukinitev krajevne pristojnosti, ki bi lahko pospešila postopke, pri čemer je bilo seveda potem pojasnjeno, kakšna je sedaj predlagana ureditev in da neka popolna ukinitev seveda ne bi bila ustrezna.

Izpostavljeno je bilo tudi, da je morda sistem sodstva preveč zaprt sistem, v katerem sodstvo odloča o sebi in o svojih težavah in da bi morali v reševanje težav vključiti tudi zunanje strokovnjake. Pri čemer je predstavnica predlagatelja opozorila, da Sodni svet ni sestavljen zgolj iz članov sodnikov. Gre za 11 članov, pri čemer je šest članov izvoljenih iz sodniških vrst, pet pa jih imenuje državni zbor, pri čemer se vse odločitve sprejemajo z dvotretjinsko večino, torej najmanj osmih članov. To pomeni, da sodniki v sodnem svetu ne morejo sprejeti nobene odločitve samostojno, kar je tudi nek civilizacijski in demokratični pristop pri delitvi oblasti oziroma pri zagotavljanju tako imenovanega sistema zavor in ravnovesij oziroma med različnimi vejami oblastmi.

Komisija je izrazila upanje, da bo v prihodnje izostankov na sodišču res manj, da bodo postopki tekli hitreje, hkrati pa seveda smo pohvalili pripravljeno poročilo, ki je pregledno, ustrezno in se z njim seznanili, kot sem pojasnila. Hvala.