Hvala za povabilo. Hvala za besedo. Hvala za priložnost, da lahko predstavim letno poročilo. Spoštovana predsednica odbora, spoštovani člani odbora, gostje in seveda tudi gledalci in gledalke!

Naj najprej predstavim ekipo, ki zastopa Vrhovno sodišče. Seveda jaz kot predsednik, poleg mene generalna sekretarka Helena Miklavčič. Naj bi pa se nam kasneje pridružila tudi Tina Brecelj, vodja Službe za zakonodajo.

Na začetku lahko ugotovim, da sodstvo, vrhovno sodišče in druga sodišča deluje stabilno in učinkovito. Zmanjšuje se število nerešenih zadev in skrajšuje povprečno trajanje postopkov generalno gledano - v duhu prizadevanja za večjo učinkovitost in kakovost dela. Na sodstvu delamo, sodimo v imenu ljudstva in za ljudi. Trudimo se biti transparentni in odgovorni. In tako tudi na začetku vsakega leta, tako tudi leta 2024 ob otvoritvi sodnega leta določimo prioritete delovanja sodstva, ki so neko vodilo za aktivnosti v tistem letu. Naj osvežim spomin in povem katere so bile prioritete, ki smo jih določili za leto 2024. To so bile zakonodaja in mobilnost sodnikov, implementacija časovnih standardov, delovanje sodstva na področju osebnih razmerij s poudarkom na družinskih razmerjih in duševnem zdravju ter elektronsko poslovanje in umetna inteligenca. Naslednje leto smo seveda tudi določili prioritete, ki so nekako odražale nadaljevanje aktivnosti, predvsem na področju digitalizacije. Določili pa smo eno novo prioriteto, s katero se že celo leto ukvarjamo, to je sodna uprava, pa o tem nekaj več kasneje.

Kaj lahko ugotovimo glede na postavljene prioritete? Da je v maju 2024 Ustavno sodišče na predlog Sodnega sveta izdalo dopolnilno odločbo, s katero je določilo način izvršitve v delu, ki se nanaša na ugotovljeno neustavnost sodniških plač zaradi neusklajevanja z inflacijo. Tako je prišlo do odprave protiustavnega položaja na področju materialne neodvisnosti sodnikov. Zakonodajalec je sistemsko izboljšal materialni položaj sodnikov, delno pa je popravil tudi plačni položaj sodnega osebja. Na ta način je prišlo vsaj do delne realizacije te odločbe. V zvezi s tem naj izkoristim priložnost in se zahvalim vsem članom posvetovalne delovne skupine, ki je sodelovala v prizadevanjih za izboljšanje plačnega položaja in položaja sodnikov. To delovno skupino sem pred časom razpustil, ker smo nekako dosegli svoj namen, in glede na trdo delo, ki je bilo vloženo v ta prizadevanja, sem ob dnevu pravosodja tudi podelil priznanje vodji te delovne skupine doktor Ekartu. Drugi sklop, ki je bil pomemben za sodstvo, je bila, so bila prizadevanja za spremembo sodniške zakonodaje. Tukaj smo si ves čas prizadevali za uvedbo ene vrste prvostopenjskih sodišč in enovitega prvostopenjskega sodnika ter za mobilnost sodnikov. Lahko ugotovimo, da so ta prizadevanja obrodila sadove, saj je po tretjem branju sodniška zakonodaja trojček plus tožilski zakon bil sprejet. Tukaj bi tudi izkoristil priložnost in se javno zahvalil Tini Brecelj, vodji Službe za zakonodajo in pa generalni sekretarki Heleni Miklavčič za njuno trdo delo, za predanost prizadevanjem in za lojalnost, podporo Vrhovnemu sodišču. Tako da tukaj sta mi bili v veliko oporo. Kar je pomembno poudariti, je tudi to, da je bila v juliju 2024 pri Ministrstvu za pravosodje ustanovljena delovna skupina za upravljanje z nepremičninami v uporabi pravosodnih organov, tako da vsaj na ta način probamo reševati torej prostorsko problematiko predvsem velikega sodišča, okrožnega in okrajnega v Ljubljani. Posebna pozornost je bila namenjena poslovanju v družinskopravnih postopkih in postopkih po Zakonu o duševnem zdravju. Tukaj bi se ponovno zdaj vrnil na sodno upravo in tukaj bom povedal, da sodna uprava je nepogrešljiv del poslovanja sodstva; tako kot imamo na eni strani sodnike, ki sodijo, imamo na drugi strani sodno upravo, ki zagotavlja pogoje za delo sodnikov, ki zagotavlja finančne, kadrovske, organizacijske, podporne sisteme za delo sodnikov in sodišč. Sodna uprava predstavlja most med sodnikom in uporabniki sodnih storitev, saj omogoča sodniku pogoje, da sodi, sodiščem pa, da izvaja vse ostale naloge, ki so jim po Ustavi in zakonu naložene. Učinkovita sodna uprava - to velja ne samo za leto 2024, ampak tudi za leto 2025 in naprej - spodbuja odločnost pri sojenju tako, da sodniku zagotavlja potrebna sredstva in orodja, po drugi strani pa izvaja ukrepe, da se udejanji sojenje v razumnem roku. Tukaj bom ponovno ponovil svojo misel, da, ki jo večkrat poudarjam in jo je potrebno poudariti, da vrh sodne uprave je Vrhovno sodišče in ne Sodni svet. Nadalje lahko ugotovim, da se sodišče približuje, poskuša približati javnosti in čim bolj transparentno delovati. Tako je konec oktobra 2024 Vrhovno sodišče prvič organiziralo dan odprtih vrat, decembra 2024 pa je gostilo tudi člane Odbora za pravosodje. Ko sem to aktivnost in to vaše srečanje predstavljal v tujini, moram reči, da je bilo zelo z zanimanjem sprejeto in jih je predvsem zanimalo, kako je izpadlo, ali smo se dobro razumeli in o čem smo se pogovarjali. Tako da je bila to ena dobra oblika izboljšanja sodelovanja pač od teh naših vej oblasti. Na področju digitalizacije je potrebno omeniti, da smo začeli uporabljati aplikacijo Tipko, torej pregovor besedila, govora v besedilo, da smo omogočili elektronsko vlaganje v nekaterih postopkih, torej predlogi za dopustitev revizije na Vrhovnem sodišču, elektronsko poslovanje v postopkih po zakonu, ta zakon ima kompliciran ime, torej po zakonu o razlaščencih, torej po Zakonu o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Razvijamo aplikacijo Tapko, torej aplikacijo našo lastno, ki omogoča oblikovanje povzetkov in osnutkov sodnih odločb, in še druge, bazo znanja razvijamo. Tako, da se trudimo v okviru lastnih možnosti čim bolj razviti aplikacije zaradi boljše dostopnosti sodišč, zaradi boljšega servisa strankam.

Pomembno je tudi seveda mednarodno sodelovanje. V okviru otvoritve sodnega leta 2024 smo gostili predsednika in podpredsednico avstrijskega vrhovnega sodišča. Izvedli smo obisk Evropskega sodišča za človekove pravice, kjer je bila navzoča poleg mene tudi delegacija Vrhovnega sodišča precej številna. To je v duhu obiskovanja torej mednarodnih institucij in širjenja obzorja sodnikov. Leta 2023 smo obiskali Evropsko sodišče v Luksemburgu, letos pa smo obiskali mednarodne institucije v Haagu. Tako, da se trudimo, da bi za večjo prepoznavnost in ugled sodstva v svetu. Tukaj bi za ilustracijo povedal pa, da naj ne izpade kot samohvala, vendar bi parafraziral en izrek in rekel, da: povej mi, za katero mizo sediš in povem ti, koliko veljaš. To se nanaša na srečanja, ko se potem na koncu dneva usedemo, usedemo in so neke večerje protokolarne. In moram povedati, da tam ni sistem, da se usedeš, kamor želiš, ampak te povabijo. Letos sem sedel za mizo, kjer je bil predsednica nemškega federalnega vrhovnega sodišča, poleg tega je bil zraven predsednik networka sedanji, dosedanji predsednik, to je predsednik švedskega vrhovnega sodišča Anders Eka, potem je sedel zraven predsednik, novi predsednik network, Donal O'Donnell, predsednik, prvi predsednik vrhovnega sodišča Irske, zraven je bil lord Reed, predsednik vrhovnega sodišča Velike Britanije. In to, to je bilo nekako, ta zasedba, pa seveda gostiteljica predsednica vrhovnega sodišča Nizozemske. To hočem povedati za to, da ali ilustriram, kako pomembno je mednarodno udejstvovanje in da si je Slovenija v mednarodnem okolju, upam si reči, pridobila velik ugled.

Zdaj pa seveda iz teh lepih besed prehajam na facti bruti, torej na številke, torej na številčne podatke. Tukaj pa lahko ugotovimo, da so slovenska sodišča poslovala stabilno, da so v veliki večini obvladovala število prejetih zadev. In naj predstavim nekaj številk. Te številke seveda niso skrivnost, saj so javno predstavljene tudi v poročilu. Sodišča so v letu 2024 prejela prejela več kot sto 15000 zadev in rešila 11000 pomembnejših zadev, torej je razlika 4000. Sodišča so prejela za 5 odstotkov več pomembnejših zadev kot v letu 2023. Obvladovanje prejetih pomembnejših zadev je bilo 97 procentno. Število nerešenih zadev pa se je povečalo za 4,6 odstotka. Povprečni čas rešitve za pomembnejše zadeve je v letu 2024 znašal 8,5 meseca, se je zmanjšal za 0,1 meseca glede na preteklo leto. V zvezi s tem lahko ugotovimo, da nekatera sodišča dosegajo časovne standarde, s katerimi poskušamo regulirati trajanje sodnih postopkov, nekatera bo pa treba še spodbuditi. Za ilustracijo lahko povem, čeprav se to ne nanaša na leto 2024, ampak na leto 2025, da smo sprejeli merila za kakovost dela sodišč. To je dodaten vzvod, ki naj bi pomagal pri učinkovitosti in kvaliteti dela sodišč. Potrebno je omeniti tudi številčne podatke glede števila sodnikov. Število sodnikov se je v letu 2024 zmanjšalo. Na sodiščih je sodniško funkcijo opravljalo 853 sodnikov. Število sodnikov na 100000 prebivalcev se zmanjšuje že od leta 2012. V letu 2021 je bil dosežen strateški cilj sodstva zmanjšati število sodnikov pod 42 na 100000 prebivalcev. V letu 2024 je ta številka znašala 40,1. To je nekako v trendu in relativno pozitivno. Bolj zaskrbljujoči pa so podatki glede javnih uslužbencev, torej števila sodnega osebja. To število se je glede na leto 2023 zmanjšalo za 45, torej za 1,4 odstotka. Toliko na kratko.

Pa naj zaključim svoje poročilo z eno mislijo, ki mi je še posebej ljuba in jo tudi večkrat uporabim, to je, da nobena stvar ne naredi človeka srečnejšega, kot njegovo lastno prepričanje, da je naredil najboljše, kar je mogel. Sodstvo je delovalo v okviru realnih možnosti. Mislim, da deluje učinkovito, da je stabilno, tako da mislim, da bom spet ponovil, da smo v dobri kondiciji. Ob tej priliki se zahvaljujem vsem tukaj prisotnim za naš konstruktivni dialog in za sodelovanje. Saj veste, da ob koncu leta zaključim sodniško funkcijo in mandat predsednika. Tako da ob tej priliki vam bom zaželel vse dobro v letu 2026. Hvala.