Hvala lepa za besedo, spoštovana sopredsedujoča.

In pa seveda vsi poslanke, poslanci in ostali zbrani!

Danes razpravljamo o temi, ki je izjemnega pomena za kakovost življenja naših državljanov, zlasti tistih najbolj ranljivih, torej invalidov in pa oseb z okvarami sluha ter vida. Na Ministrstvu za zdravje pozdravljamo sleherno razpravo, ki vodi k izboljšanju sistema, vendar pa moram na tem mestu opozoriti, da mora taka razprava temeljiti na točnih podatkih, strokovnih dejstvih in pa predvsem na realnem prikazu stanja, ne pa na posameznih, pa včasih celo napačno interpretiranih primerih. Slovenija je, kot je predlagatelj že tudi navedel, je socialna država in to se odraža v našem sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja. V letu 2024 so odhodki za medicinske pripomočke znašali 151 milijonov evrov. Še več, če pogledamo trende, lahko ugotovimo, da se sredstva za medicinske pripomočke povečujejo, in v primerjavi z letom 2023 so skupni stroški za medicinske pripomočke se ves čas povečevali in ta indeks rasti znaša 130. Zavarovanim osebam je na voljo več kot 570 vrst medicinskih pripomočkov, ki so razvrščeni v 21 skupin. Samo v letu 2024 je vsaj en pripomoček za izboljšanje vida prejelo skoraj 114 tisoč oseb, pripomoček za sluh, govor pa več kot 15 tisoč oseb.

Trditev, da je sistem nedostopen ali pa da ni poskrbljeno za ranljive skupine, preprosto ne vzdrži, če se soočimo s temi številkami. V zahtevi za sklic so bili izpostavljeni konkretni primeri od očal, slušnih aparatov in pa do invalidskih vozičkov. Kar se tiče invalidskih vozičkov je v gradivu predlagatelja naveden primer osebe, ki naj bi ji bilo rečeno, da je električni voziček postal nadstandard in da je zanj potrebno doplačilo 2 tisoč evrov. Želim zelo jasno poudariti, da to je povsem in v celoti zavajajoča informacija, ki ne drži. Pravila na tem področju so namreč jasna: zavarovana oseba, oseba, prejme voziček, tudi tistega na elektromotorni pogon brez kakršnega koli doplačila, če je ta glede na njeno zdravstveno stanje funkcionalno ustrezen, o tem ne odloča uradnik, ampak stroka. V primerih najtežjih oblik prizadetosti ustreznost vozička predlaga strokovni tim Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Uri Soča. In če tim na Uri Soča oceni, da oseba potrebuje specifičen, kompleksen električni voziček za svojo mobilnost in rehabilitacijo, ga Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v celoti krije. Doplačila se pojavijo le, če želi zavarovana oseba voziček, ki presega medicinsko utemeljene standarde funkcionalnosti, torej če ima dodatne želje, ne zaradi medicinske potrebe. Še več, 1. aprila 2023 je ZZZS celo povečal cenovne standarde za vozičke, ravno za vozičke na elektromotorni pogon, in to za 20 odstotkov. Pri slušnih aparatih se na Ministrstvu za zdravje absolutno razumemo stisko gluhih in naglušnih, ampak je tudi tu treba povedati, da je bil prav na tem področju narejen velik korak naprej, 1. novembra 2023, kjer so se cenovni standardi za slušne aparate bistveno povišali za odrasle med 42 in 50 odstotkov. Še pomembneje pa je, da je bil pogoj za to povišanje dogovor o osnovnih zahtevah kakovosti, ki so bile dorečene v neposrednem sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije. Danes zavarovana oseba pri pogodbenem dobavitelju medicinskih pripomočkov prejme slušni aparat, ki izpolnjuje te stroko in uporabniki usklajene standarde kakovosti brez doplačila. Če se nekdo odloči za aparat z dodatnimi funkcijami, ki niso nujne za medicinsko rehabilitacijo sluha, je to seveda njegova izbira, ampak osnova, ki jo krije država, ki jo krije država, je kakovostna in dostopna.

Glede očal in pripomočkov za vid. Na tem področju je Slovenija pogosto res neupravičeno kritizirana, in če pogledamo mednarodno primerjavo in jo moramo na ustrezen način, ugotovimo, da je naš sistem v resnici bistveno bolj solidaren kot marsikateri v bogatejši državi. V Nemčiji in Avstriji je kritje očal za odrasle iz obveznega zavarovanja zelo omejeno. V Nemčiji so do njih upravičeni le pri dioptriji nad šest ali pri zelo hudi slabovidnosti za običajna korekcijska očala tamkajšnji odrasli zavarovanci plačajo vse sami, v Sloveniji pa je dostop omogočen že pri bistveno nižjih dioptrijah, govorimo o 0,5 ali ena, kar pomeni, da pravico koristi bistveno širši krog ljudi. Predlagatelj navaja primer gospoda, ki je za očala plačal 900 evrov. Treba je vedeti, da Zavod za zdravstveno zavarovanje zagotavlja sredstva za medicinsko rehabilitacijo vida in ti visoki zneski, ki so bili omenjeni, Pogosto izhajajo tudi iz izbire dragih okvirjev, tanjšanih stekel, dodatnih premazov in to so stvar življenjskega sloga, estetike izbire, ne pa nujne medicinske obravnave. Kljub temu je optik dolžan zavarovancu najprej ponuditi očala, ki so v okviru cenovnega standarda in so brez doplačila.

Zavedati se je treba tudi razlike med medicinsko in socialno rehabilitacijo. Obvezno zdravstveno zavarovanje, kot ga določajo pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, krije medicinske pripomočke, ki so potrebni za zdravljenje, medicinsko rehabilitacijo, zdravstveno nego ali paliativo. Socialna rehabilitacija, torej polno vključevanje v družbo na vseh ravneh je širši družbeni cilj, ki pa se v nekaterih drugih državah, tudi na primer v Avstriji, financira tudi iz drugih socialnih virov, ne le iz zdravstvene blagajne. V Sloveniji to breme v celoti nosi ZZZS, pa kljub temu ohranjamo visoko raven pravic. Predlagani ukrepi bi, če bi sledili vsem predlogom, pomenili takojšnjo povečanje odhodkov za približno pet milijonov evrov letno, Zavod za zdravstveno zavarovanje za tako povečanje v tej fazi sigurno nima zagotovljenih virov, predvsem je pa pomembno to, da bi to povečanje sredstev na tak način, sploh ne nujno prineslo boljše zdravstvene obravnave, ampak bi se lahko preprosto to zgolj prelilo v visoke cene na trgu brez kakršnekoli dodane vrednosti za pacienta. Zato dostopnost do medicinskih pripomočkov v Sloveniji je potrebno izpostaviti in ne glede na težave, ki lahko obstajajo, treba je biti iskren in iskreno povedati, v primerjavi z ostalimi državami, marsikaterimi tudi bogatejšimi, je v Sloveniji dostopnost dobra in primerljiva in celo na določenih področjih pa celo bistveno boljša kot v razvitejših državah Evropske unije. In sistem se tudi nenehno prilagaja dokazu tako povišanja cenovnih standardov v letu 2023, 2024, dialog z invalidskimi organizacijami, zato menimo, da ti predlagani sklepi, ki temeljijo na posploševanju posameznih primerov in ne upoštevajo celovitosti sistema in pa predvsem finančne vzdržnosti so neustrezni. Hvala.