Dobro jutro, spoštovani predsednik, spoštovani poslanke in poslanci, hvala lepa za vsa tri vprašanja!

Najprej, če začnem s Šrilanko in torej nujni humanitarni pomoči po poplavah, ki so prizadele ta otok in to našo partnersko državo. Torej Slovenija namenja nujno humanitarno pomoč na dva načina, in sicer bodisi neposredno preko našega strateškega partnerja Slovenske Karitas ali posredno preko mednarodnih organizacij. Torej, v konkretnem primeru Šrilanke do sedaj nismo namenili neposrednih sredstev, smo pa namenili sredstva v sklad OZN, se pravi za pisarno za koordinacijo humanitarne pomoči. Vprašali ste me glede časovne dimenzije pomoči, torej OČA oziroma pisarna OZN za koordinacijo. Humanitarne pomoči, v sklad katere smo prispevali prav za takšne primere. Je že na terenu, je takoj začela s pomočjo, s konkretno pomočjo, s torej tehnično pomočjo, z materialno pomočjo in tudi s finančno pomočjo. Isto velja tudi za sklade Evropske unije, v katere prispevamo zopet za te potrebe, ki se tičejo nujne humanitarne pomoči, tudi preko EU smo prispevali. Tako da, kot rečeno, konkretno oziroma konkretno neposredno zaenkrat nismo dali pomoči, smo pa, je pa dejansko Šrilanka zaprosila za pomoč Evropsko unijo, ki se je na to prošnjo odzvala. In tudi v časih, torej mi kot koordinator mednarodne razvojne pomoči oziroma humanitarne pomoči sodelujemo tudi z drugimi organi, drugimi inštitucijami v Sloveniji, kot je Urad Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki se lahko vključi v reševanje takšnih situacij. Vendar morda je večja učinkovitost oziroma tudi večja nekako usposobljenost za pomoč v situacijah, ki so bližje, ki so nam geografsko bližje. Tako da mi ocenjujemo, da sicer seveda pomoč Slovenije je bolj vidna, če je neposredna, ampak je pa dejstvo, da imajo te organizacije, katerim mi prispevamo sredstva zmogljivosti, ustrezne zmogljivosti za pomoč kjerkoli na svetu.

Potem poslanec Kosi glede Velike Kladuše. Vaše vprašanje, na kakšni osnovi smo se odločili za podporo temu projektu. Torej kar zadeva normativnega okvirja, ki smo ga upoštevali pri odločitvi, da podpremo ta projekt, naj omenim torej resolucijo Državnega zbora, ki določa prioritete Slovenije na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči iz leta 2017, Strategijo za, Razvojno strategijo Slovenije iz leta 2018 in tudi Zakon o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči prav tako iz leta 2018. Konkretno imamo kriterije, imamo metodologijo po kateri naš Direktorat za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč ocenjuje predloge za projekte. In tudi v tem primeru je uporabil to metodologijo, da je ocenil primernost, primernost tega projekta za podporo.

Torej, zdaj, kateri so ti konkretni kriteriji, ki smo jih pri tem upoštevali? Kot prvo, ti dokumenti, ki sem jih navedla uvodoma opredeljujejo jo kot naše prednostne geografske regije zahodni Balkan, torej vzhodno, vzhodno, vzhodno sosedstvo in pa podsaharsko Afriko. Dejansko je zahodni Balkan ena od naših glavnih prioritet in v tem sklopu, v tem okviru je Bosna in Hercegovina ena naših najpomembnejših partneric, razvojnih partneric. Z našo pomočjo prispevamo k stabilizaciji Bosne in Hercegovine in tudi, tudi seveda k njeni poti proti Evropski uniji. Torej, kot prvo, ta regionalni kriterij je bil zadoščen, kot drugo, zelo pomembno je tudi, da je sam prejemnik pomoči, se pravi, Velika Kladuša in tukaj imamo tudi pač konkretne partnerje, pripravljen na solastništvo projekta oziroma financirati v sam projekt. Tukaj sami ste ugotovili, znesek, ki ga mi namenjamo za ta projekt, je okrog 890000, medtem ko je velika Kladuša prispevala nekaj več kot milijon za ta, za ta projekt. Se pravi, da ima tudi sama neko investicijo in solastništvo, solastništvo projekta. In pa še zadnji kriterij, kriterij pomoči na področju zaščite okolja, tudi ta kriterij je s tem, ko gre za izboljšanje učinkovitosti vodovodnega sistema, zadoščen. To je ena od naših tako imenovanih horizontalnih prioritet, podpora zelenemu prehodu oziroma okoljskim izboljšavam.

Glede vašega drugega vprašanja, če je bilo to vprašanje. Torej, v Sloveniji imamo območja, kjer ni vodovodnega omrežja. Zdaj, jaz tukaj morda vendarle odgovorim, da Slovenija kot razvita država s tem, ko je graduirala v Svetovni banki in s tem, ko je postala članica Evropske unije leta 2004 je s tem tudi prevzela mednarodno obveznost, da državam v razvoju pomaga pri njihovem razvoju. Naša zaveza oziroma naša obveza pravzaprav je, da dosežemo 0,33 nacionalnega dohodka za torej mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč do leta 2030. Trenutno smo na 0,23 odstotka. Tako da mi torej kot koordinator mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči imamo za to namenjena sredstva, ki jih tudi, ki so del proračuna in ta sredstva se ne morejo namenjati za projekte znotraj Slovenije, hvala lepa.

Torej še glede človekovih pravic, hvala za to vprašanje. Res je, danes praznujemo oziroma obeležujemo bolje rečeno svetovni dan človekovih pravic in Slovenija je bila trikrat, tretjič zapored izvoljena v Svet za človekove pravice. S članstvom bomo začeli 1. januarja, imamo jasen nabor naših prioritet, na katere se bomo osredotočili. To, kar pravite glede univerzalnosti človekovih pravic, seveda, to je ta osnovna smernica, ki ji sledimo. Torej smo močno prepričani, da moramo, moramo zagovarjati univerzalnost, ki je vse bolj pod udarom znotraj multilateralnih sistemov. In seveda, kar zadeva naših, naših prioritet, to so, to so, recimo temu, tradicionalne prioritete: pravice žensk, enakost spolov in deklic, potem otroci, okoljske teme in starejši. Zdaj torej, izzivi, ki jih pričakujemo znotraj našega mandata, ki bo trajal dve leti. Torej, mi končamo s predsedovanjem in članstvom v Varnostnem svetu 31. decembra, 1. januarja začnemo s članstvom v Svetu za človekove pravice v Ženevi. Tukaj bi poudarila, da veliko delamo na tem, kako bomo tudi te izkušnje in tudi ta kapital recimo, ki smo ga pridobili tudi v smislu znanja za časa našega članstva v Varnostnem svetu prenesli tudi v naše delovanje v Svetu za človekove pravice. In to, na kar ste opozorili, dvojna merila, mi nimamo dvojnih meril. Mi opozarjamo na kršitev človekovih pravic, na nujnost in obveznost spoštovanja prava človekovih pravic v vseh situacijah, v Gazi, v Ukrajini, v Sudanu, na Haitiju, v Demokratični republiki Kongo in tako naprej, v vseh krizah, kjer prihaja do hudih kršitev človekovih pravic.