Najlepša hvala, hvala tudi za razumevanje. Spoštovani.

Kot ste že povedali, v petek, 12. decembra, v Bruslju poteka zasedanje ECOFIN. Začeli bomo s točkami, kjer bo razprava namenjena novemu paketu o tržni infrastrukturi in učinkovitem nadzoru Unije varčevanja in naložb. V okviru tega paketa si skladno z Draghijevim poročilom komisija želi povečati odpornost evropske tržne infrastrukture ter vzpostavitev integriranega, varnega ter učinkovitega okolja za pooblaščeno trgovanje v EU. Ta paket je pač zasnovan kot celovita regulacija trgovanja infrastrukture za poprodajne dejavnosti, zajema tudi upravljanje premoženja, inovacije in nadzor nad finančnimi trgi. Tukaj Slovenija v svojem stališču s strani Evropske komisije pričakuje bolj jasne utemeljitve o dodani vrednosti centraliziranega nadzora. Prav tako pa tukaj zagovarjamo postopen pristop, pri katerem je potrebno upoštevati prakse v državah članicah in tudi v celoti izkoristiti obstoječa orodja za harmonizacijo in nadzorno konvergenco. Upoštevati je potrebno tudi potrebe manjših trgov.

Potem sledi razprava o paketu enotne valute, tako imenovani digitalni evro, ki zajema tri uredbe. Republika Slovenija usklajeno z regulatorjem v Republiki Sloveniji, to je Banko Slovenije, podpira predlog o uvedbi digitalnega evra, poudarja dopolnilno vlogo v evrotrgovini in si tudi želimo čim prej priti do splošnega pristopa. Prav tako podpiramo, da se lahko z digitalnim evrom trguje izven evro območja. Seveda pa glede evrokovancev in evrobankovcev izpostavljamo pomen jasne opredelitve in pojma zakonitega plačilnega sredstva.

Naslednja točka na dnevnem redu je ponovno razprava o uvedbi carinskega zakonika in carinske uprave Evropske unije. Tukaj se pričakuje, ker je to zadnje predsedovanje pod danskim predsedstvom, da bo sprejet tako imenovani politični dogovor. Tukaj smo že pojasnjevali, da gre za carinsko reformo, ki predvideva nekatere poenostavitve, predvsem pa tudi je tu na mizi ideja za ustanovitev carinskega organa na ravni EU.

Nadaljnje je na mizi tudi predstavitev nezakonodajnega predloga, in sicer povezane z Unijo prihrankov in naložb, tiče se pokojnin. Slovenija pozdravlja to predstavitev komisije in tudi tukaj želimo poudariti, poleg strateškega pomena mobilizacije prihrankov in gospodinjstev za produktivne naložbe in krepitev varnosti želimo poudariti, da imamo v državah različne nacionalne pristope in tudi tranzicije, načeloma pa se zopet držimo priporočil iz Draghijevega poročila, da je to zelo pomembno področje, ki lahko okrepi nadaljnje investiranje. Glede davčnih področij se bo skušalo tudi na tem srečanju doseči politično soglasje o odpravi praga za oprostitve carinskih dajatev. To je vsem zelo dobro znana zgodba, in sicer ta praksa pomeni, da oprostimo plačilo carinske dajatve ter da se lahko podpre tudi začasno poenostavljeno rešitev za pobiranje carinskih dajatev tako na blago, seveda če je blago, ki je uvoženo, pravno in tehnično in tudi postopek sam izvedljiv za vse države. Veliko razprave bo namenjeno na dolgi agendi tudi zmanjšanju bremen za podjetja in državljane tako na strani splošnih posledic, ekonomskih posledic EU zakonodaje, kot tudi imamo na agendi sklepe za poenostavitve finančne regulative. Obojih je pomembno, da se preprečuje dodatno administrativno breme in da se razjasni vloge posameznih deležnikov. Seveda pri nas, kjer obravnavamo poenostavitve finančne regulative, pa se ohranjajo cilji zagotavljanja finančne stabilnosti in skladnosti z mednarodnimi standardi, predvsem pa se želi na tem področju odpraviti nepotrebno in prekomerno kompleksnost.

Nadalje bomo poleg dnevnega reda in imeli tudi dve redni točki. Klasično se nadaljuje razprava o ekonomskih in finančnih posledicah ruske agresije ter stanje na področju izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost. Točka, ki je pa zelo pomembna tudi za Ministrstvo za finance, je pa pač predstavitev dokumentov Evropskega semestra 2026, ki predstavljajo celovito celovit pregled stanja v Uniji, se pravi družbene in ekonomske spremembe ter ključne prednostne naloge in tveganja za prihodnje obdobje.

V okviru pakta za stabilnost in rast bo predstavljeno tudi poročilo Evropske komisije ter morebitni predlogi v okviru postopka presežnega primanjkljaja ter obravnavan bo kodeks ravnanja v okviru pakta za stabilnost. Obe točki sta bili že predstavljeni na tem odboru. Svet bo opravil tudi razpravo glede poročila Evropske komisije o spoštovanju fiskalnih pravil in o potrebi, kdaj se sproži postopek presežnega primanjkljaja v državah članicah zaradi primanjkljaja sektorja država, na primer če presega 3 odstotne točke BDP ali če presega omejitve rasti očiščenih izdatkov iz srednjeročno fiskalnih strukturnih načrtov; naj spomnim, da tukaj velja določilo kontrolnega računa. Svet bo predvidoma potrdil tudi besedilo prenovljenega kodeksa, kot rečeno, ta kodeks pa pač samo vsebuje dodatna pojasnila glede elementov ekonomskega upravljanja. Nadalje bo predsednik Evropskega računskega sodišča predstavil letno poročilo o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2024 ter letno poročilo o dejavnostih, financiranih s strani evropskega razvojnega sklada za isto proračunsko leto, to je leto 2024. Ministri se samo seznanijo s temi poročili.

Klasično bo dan pred zasedanjem skupine ECOFIN potekalo tudi zasedanje Evroskupine. Na Evroskupini se bo predvidoma obravnaval pregled skupnih politik evrskega območja in usmeritve Mednarodnega denarnega sklada, tudi njihove vmesne misije ter ocene osnutkov proračunskih načrtov držav članic. Odprta so bila tudi priporočila za evrsko območje za leto 2026 ter mednarodna vloga evra. Nadalje, Ker je agenda res polna, se bodo poleg sveta Ecofin sestali tudi guvernerji Evropskega mehanizma za stabilnost, kjer bodo ministri oziroma guvernerji razpravljali in potrdili predčasno poplačilo dela bilateralnih posojil Grčiji, kar pozdravljamo seveda nadalje pa bodo potrjevali tudi resolucijo glede konca začasnega korencijskega obdobja za Latvijo ter pristop Bolgariji v ESM. Datum za obe ti dve korekciji oziroma vstop je 1. januar 2026 in s tem bomo tudi zavezani k prilagoditvam ustanovne pogodbe ESM.