Hvala lepa za besedo, gospa predsednica.

Dober dan vsem skupaj!

Hvala lepa tudi za ta lep uvod v sejo. Pravzaprav sem na nek način se čutim prav počaščeno, ker sem bila v času nastajanja prvega paliativnega tima soudeležena v tem paliativnem timu Splošne bolnišnice Jesenice. In se še danes zelo dobro spomnim, s kakšnimi porodnimi krči smo začeli takrat. Ampak od takrat naprej je minilo res veliko let že in tako kot ste povedali, prav res se ni nič začelo včeraj, ampak je že vsa stvar že zelo dolgo časa.

Zbornica, zveza je takoj po državnem programu paliativne oskrbe, kjer je bilo natančno zabeleženo, še pred tem tudi dogovorjeno, da bi vsaka poklicna skupina pričela z intenzivnim izobraževanjem in usposabljanjem svojih strokovnjakov, to nalogo vzela zelo resno. In kot tisti, ki v paliativni tim prispevamo dejansko največji delež strokovnjakov, medicinskih sester, smo v zadnjih letih sami izobrazili 118 diplomiranih medicinskih sester s posebnimi specialnimi znanji s področja paliativne zdravstvene nege. Kar pomeni, da imajo vse te naše kolegice pridobljeno v začetku vsaj temeljno izobraževanje v okviru društva.

Nato pa specialno znanje pri zbornici, zvezi. Pri nas je poleg teh 118 v register posebnih specialnih znanj vpisanih še dodatnih 45 diplomiranih medicinskih sester, ki so takšno izobraževanje pridobile v okviru Onkološkega inštituta in so tudi registrirane v registru. Tisto, kar morda, zdaj sem že večkrat izpostavila, je to, da res paliativni timi na terenu delujejo in sem jim večkrat izrazila tudi veliko hvaležnost v podporo. Delujejo različno. Tisto, kar jih morda najbolj ovira pri tem delovanju, je pomanjkanje kadra. Kar vsak se za takšno delo seveda tudi ne odloči in vsak seveda za takšno delo tudi ni primeren. Tukaj gre ne samo za strokovno znanje, tukaj gre tudi za čustveno zrelost, tukaj gre zagotovo za ljudi z visokimi moralnimi, etičnimi in še drugimi standardi. In to tudi slučajno ni enostavno delo. In verjamem, da bi seveda z več konkretno, z več medicinskimi sestrami. Ki bi jih na to področje uspeli pritegniti seveda morda lahko zadevo še bolj okrepili. Ker cilj, ki ga zagotovo zasledujemo, medicinske sestre, pa je, da človek nekje odide s tega sveta, tam, kjer se počuti varno, kjer se počuti najboljše in to je v domači postelji, v domačem okolju. Zato zagotovo podpiramo to holistično delovanje na terenu, fleksibilno, vključujoče najrazličnejše možne strokovnjake in tukaj se mi zdi, da imamo skupaj s patronažno zdravstveno službo morda lahko medicinske sestre še naprej tudi eno zelo intenzivno vlogo.

In tisto, kar bi še želela morda izpostaviti, je to, da moramo to vlogo in to področje okrepiti znotraj socialno-varstvenih zavodov. Pa vsi vemo, da so tam postelje hudo, hudo nezasedene, prazne predvsem in samo izključno zaradi pomanjkanja medicinskih sester. In ko bomo prepoznali ta delež, ta vložek v ta del, v te socialno-varstvene zavode, se mi zdi, bomo naredili lahko še en zelo dober korak naprej, ampak smo že na najboljši poti. Že tudi tam pridobivajo kolegice ta dodatna specialna znanja, da bi jih pa uspeli pritegniti še kaj več. Nas pa veseli, da je nastala tudi pobuda ne samo za specialno znanje, ki ga že toliko let izvajamo, ampak tudi za področje specializacij na področju zdravstvene nege. Mi smo dobili pobudo in predlog in zbornica, zveza kot strokovna organizacija, kot regulator, je vse pripombe na ta program oddala, vrnila nazaj na ministrstvo in medicinske sestre, zlasti mlajše generacije, si želijo kariernega razvoja, želijo si ga z dodatnimi znanji. In to je tudi eden izmed ukrepov, ki bi lahko pritegnil na tem področju dodatne medicinske sestre in s tem seveda prispeval še k boljši paliativni oskrbi. Hvala lepa.