Ja, gospa predsednica, najlepša hvala.

Spoštovani poslanke, poslanci, vsi ostali navzoči!

Ministrstvo za zdravje, tako kot je bilo lepo povzeto v začetni predstavitvi, že dolga leta posveča posebno pozornost celostnemu urejanju področja paliativne oskrbe in se seveda zaveda, da gre za področje, ki se dotika najranljivejših skupin prebivalstva. Povedano je bilo že tudi, da je prvi državni program paliativne oskrbe bil sprejet že leta 2010, trenutno pa potekajo intenzivna dela za pripravo novega paliativnega programa paliativne oskrbe. V dela je vključeno več kot 40 strokovnjakov iz različnih področij in iz celotne Slovenije in verjetno bosta več o tem lahko povedali obe koordinatorici, torej tako koordinatorica za paliativno oskrbo odraslih kot koordinatorica za paliativno oskrbo otrok. Nov program ima zastavljene tri primarne strateške cilje. Eden od teh je vzpostavitev celovite mreže izvajalcev paliativne oskrbe na vseh ravneh zdravstvenega varstva s spodbujanjem tako osnovne paliativne oskrbe kot specializirane, ki vključuje mrežo mobilnih paliativnih timov in vzpostavitev oddelkov akutne paliativne oskrbe v vseh splošnih bolnišnicah. Drugi ključni poudarki programa so poleg učinkovite integracije paliativne oskrbe v obstoječi zdravstveni sistem tudi ustrezna usposobljenost izvajalcev ter zagotovitev ustreznega financiranja tako za odrasle kot tudi za otroke. Tako sočasno z vzpostavitvijo mreže izvajalcev vzpostavljamo tudi mrežo formalnih in neformalnih izobraževalnih programov. Dolgoročno je naš cilj sistematična vključitev paliativne oskrbe v dodiplomske in podiplomske programe zdravstvenih delavcev in sodelavcev, do njihove polne integracije pa bodo na voljo kakovostna neformalna izobraževanja za pridobitev potrebnih znanj. Sestavni del paliativne oskrbe je celostna in kakovostna obravnava neozdravljivo napredujoče bolnih vseh starosti in njihovih družin, zato je pomembno, da se v mrežo dejavnosti smiselno vključijo tudi socialna in psihološka podpora, ob tem pa je potrebno zagotoviti ustrezno izobraževanje strokovnjakov tudi s teh področij.

Glavni in hkrati dolgoročni cilj ministrstva je razvoj celovite mreže timov izvajalcev paliativne oskrbe na osnovnem in specializiranem nivoju, ki bodo imeli ustrezna znanja, veščine in kompetence za kakovostno in strokovno obravnavo bolnikov v paliativni oskrbi. Paliativni oddelki zaenkrat delujejo le v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec in na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Skupaj je na voljo 21 postelj za specializirano paliativno oskrbo, torej za bolnike z najtežjimi simptomi, in služijo kot učne baze za praktično usposabljanje zdravstvenih delavcev. Imamo pa v Sloveniji že delujoče specializirane paliativne enote v 11 bolnišnicah, z letošnjim letom se je pričela organizacija teh paliativnih enot še v štirih, torej v Splošni bolnišnici Brežice, Splošni bolnišnici Trbovlje, v Bolnišnici Topolšica in v Univerzitetni psihiatrični kliniki. Te štiri so tudi v letošnjem letu prejele avto in opremo, poleg teh štirih je peti avtomobil z opremo prejel tudi UKC Ljubljana. Tu gre za seveda izvajanje dejavnosti mobilne paliativne enote in istočasno tudi telefonsko podporo, nekatere bolnišnice pa dodatno izvajajo tudi konziliarno in ambulantno dejavnost. Načrtovanje in podporo razvoju paliativne oskrbe smo opredelili tudi v resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva, ki je v postopku priprave in je šla že skozi javno razpravo, za obdobje od leta 2026 do 2036. Izpostaviti je potrebno tudi izjemno delo, ki je bilo vloženo v izoblikovanje mreže paliativne oskrbe za otroke; tu so bili že imenovani regionalni pediatrični paliativni timi v vzhodni Sloveniji, tam je bila izpeljana tudi vsa vse potrebno izobraževanje, v naslednjih mesecih bo izpeljano izobraževanje in vzpostavljeni timi tudi v zahodni Sloveniji, tako da bo celotna Slovenija pokrita tudi s paliativno oskrbo otrok. Na Ministrstvu za zdravje je še vedno v teku izvajanje evropsko sofinanciranega projekta Krepitev mobilnih paliativnih timov. To je načrt za okrevanje in odpornost, v okviru katerega je, kot rečeno, do danes 14 bolnišnic prejelo avto in opremo za delovanje mobilnih paliativnih timov, pet v zadnjem letu. Ti timi omogočajo celostno oskrbo paliativnih bolnikov na domu in podporo njihovim svojcem. Z uvedbo novih načinov obravnave, tudi na domu, bomo dosegli, da marsikateri bolnik ne bo več potreboval nepotrebne hospitalizacije oziroma bivanja v bolnišnici.

Trenutno največji izziv v delovanju mobilnih paliativnih timov in širše v delovanju celotnega sistema paliativne oskrbe je zagotavljanje usposobljenega kadra, zato polno delovanje ta trenutek še ni mogoče, se pa število obravnav iz meseca v mesec povečuje. Zato na Ministrstvu za zdravje v okviru izvajanja projekta poteka organizacija številnih izobraževanj zdravstvenih in drugih strokovnjakov, ki delujejo v izvajanju osnovne paliativne oskrbe in podpirajo delovanje teh specializiranih enot. To prispeva k boljši koordinaciji med zdravstvenimi in socialnimi službami, večji ozaveščenosti o pomenu paliativne oskrbe ter krepitvi komunikacijskih veščin strokovnjakov pri delu z bolniki in njihovimi svojci. Samo v letu 2025 je bilo izvedenih 16 izobraževalnih sklopov z več kot tisoč udeleženci s področja zdravstva, socialnega varstva in laične javnosti. V obdobju od januarja do aprila 2026 je načrtovano organiziranje še 11 izobraževalnih dogodkov, namenjenih raznim strokovnim javnostim, vključno z zaključno konferenco projekta. V zadnjih letih smo na ministrstvu okrepili tudi razvoj in izgradnjo negovalnih bolnišnic, ki je prav tako ena izmed struktur mreže, ki omogoča oskrbo tudi bolnikom v paliativni oskrbi. V teku je na primer investicija v negovalno bolnišnico Maribor na Pohorju, ki bo predvidoma končana drugo leto, med večjimi investicijami bi izpostavila tudi negovalno bolnišnico julija v Splošni bolnišnici Novo mesto, ki smo jo sofinancirali z 12 milijoni evrov in je svoja vrata odprla septembra letos. Bolnišnica s 65 posteljami nudi neakutno bolnišnično obravnavo in paliativno oskrbo. Se pa ob tem na ministrstvu zavedamo, da bi bilo smiselno v prihodnje prilagoditi in tudi posodobiti modele delovanja negovalnih oddelkov, da bi učinkoviteje naslavljali potrebe bolnikov v zadnjem obdobju življenja. Tako bi učinkoviteje izkoristili dane nove prostorske kapacitete, ki bi lahko služile tudi podpori umirajočim.

Če povzamem, cilj ministrstva je in ostaja sistemska ureditev paliativne oskrbe, ki zagotavlja dostopno in kakovostno obravnavo neozdravljivo napredujoče bolnih bolnikov vseh starosti. Paliativna oskrba mora biti zagotovljena takrat, ko jo bolnik potrebuje zgodaj v poteku bolezni, ne šele v njenem končnem obdobju. Le s trdno zastavljenimi cilji in ukrepi na državni ravni lahko zagotovimo celovito nadgradnjo paliativne oskrbe, njen sistematični razvoj, razvoj izobraževanja, spremljanje kakovosti, mreženje in seveda ustrezno financiranje. Ob tem lahko tudi povem, da je program specializacije paliativne oskrbe praktično že pripravljen in je v obravnavi pri organih zbornice. Tako da računamo, da bomo tudi tu v naslednjem letu naredili velik korak.

Samo umestitev paliativne oskrbe v obstoječ zdravstveni sistem zagotavlja hitro prilagajanje in ohranjanje ustreznega nivoja storitev tudi v primeru izrednih razmer in tako tudi najbolj krhkim bolnikom omogoča dostopno ter varno obravnavo v vseh okoliščinah. Paliativna oskrba je področje, kjer izboljšave niso samo možne, temveč nujne, a morajo biti uvedene na odgovoren način ob upoštevanju strokovnih smernic mednarodnih evropskih standardov in zagotavljanju varnosti paliativnih bolnikov. Osrednji cilj nas vseh je celovita, dostopna in sočutna paliativna oskrba za vse prebivalce Slovenije, ne glede na starost, kraj ali diagnozo. Enako kot velja za vsa področja v zdravstvenem varstvu, velja tudi za paliativno oskrbo. Vedno morajo biti prisotne akcije in trud za izboljšavo sistema nikoli ne bomo prišli do točke, ko bomo rekli, zdaj je sistem popoln in izboljšav ne potrebuje več. Tudi zaradi tega smo na ministrstvu hvaležni za vsako tako pobudo in sklic takih sej, na katerih lahko ne samo predstavimo vse tisto, kar smo v zadnjih mesecih, zadnjih letih in v zadnjih desetletjih naredili in dosegli, ampak tudi predebatiramo, katere so najboljše poti za naprej. Tako da hvala za sklic in se veselim nadaljnje razprave.