Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Če ne, bi jaz dodala še sama nekaj in potem bi prosila predstavnice Vlade za pojasnila, in sicer bi se vrnila na predstavitev, v kateri je bilo predstavljeno pripombe na 42. člen oziroma 9. člen spremembe in pa na 10. člen spremembe, ki pa se nanaša na 48. Člen.

9. člen govori o pripravi, to se pravi proračunske rezerve. In je jasno zapisano, da ni več, da ne bo več temeljilo na tem kaj ni bilo mogoče načrtovati. kar je bilo zelo širok pojem, ampak se sedaj spreminja na način, da bo zagotovljeno nezmotno izvrševanje proračuna tudi po tistem, ko je že sprejet proračun, pa smo v Državnem zboru oziroma bodo v Državnem zboru sprejete nove zakonske obveznosti, katere pač Vlada mora potem izpolniti. In je to skupaj, to določilo, ki je sedaj na novo določeno, določa, da Vlada lahko samo v okviru tega, kar je Državni zbor sprejel po sprejemu proračuna, da bo lahko si pomagala na način, s sredstvi iz rezerve. Torej, to nima veze s tem, kar se je govorilo o Litijski in tudi mislim, da v tem primeru bi Litijska zelo težko prišla v poštev. S tem, da recimo to je zelo primer, zelo dober primer, ki so nam pa verjamem, da ga bodo državne sekretarke tudi lahko še povedale, to je, mi sprejemamo Zakon o izvrševanju proračuna, vemo kdaj, sprejemali smo ga v mesecu novembru, proračun je bil že zdavnaj pripravljen. Pogajanja o tej, se pravi občinski povprečnini, o povprečnini pa potekajo dejansko skoraj do zadnjega dneva. In torej v kolikor pač pride do spremembe, mi v Zakonu o izvrševanju proračuna smo sprejeli amandma, s katerim smo povečali porabo, ki pa ni bila predvidena recimo v proračunu, ki smo ga sprejeli in tukaj recimo za ta del ima Vlada možnost, v kolikor ne more na drug način, da bi porabila sredstva za to, ker smo to z zakonom sprejeli, da ne govorimo še o drugih zakonih, ki seveda se dogajajo po sprejemu proračuna. Seveda, ko pa pride to preko vseh teh meja, pa je seveda potrebno sprejeti rebalans proračuna. In mislim, da je s tem ta varovalka, ki je tukaj predlagana, veliko boljša in tudi v smislu tega, kar je Računsko sodišče ves čas opozarjalo. Tako da v bistvu pozdravljam to spremembo, ki je v, ki je predlagana v tem zakonu, ki je pred nami.

Hkrati pa bi še na 48. člen, ta pa govori o delu te proračunske rezerve, ki se nanaša na pokrivanje izdatkov za nesreče. In zakon jasno govori v katerem primeru se lahko uporabijo ta sredstva - se opravičujem, samo da poiščem ta člen - in sicer obstoječi člen ima v drugem odstavku, to je 48. člen drugega odstavka, jasno piše, "sredstva proračunske rezerve - to govorim o tem delu - se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske, rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročajo, povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.", torej ne gre za povečevanje splošne proračunske rezerve, ampak znotraj te splošne proračunske rezerve za zagotavljanje sredstev za primere takih nesreč. Tudi to, kar je bilo omenjeno, ampak to velja za, to se pravi teh 10 odstotkov, spremembo velja za ta del.

Glede, kar se pa tiče še samega nadzora in tako naprej, spoštovani kolegi, e ta nadzor izvaja KNJF, v katerem pa vi pravzaprav niste v tem mandatu želeli sodelovati. Tako da je zelo zanimivo pač, da problematizirate to, hkrati pa v bistvu niti tega nadzora niste želeli v celem mandatu izvajati. ampak to je pač odločitev vsake posamezne poslanske skupine, tako da pač jaz mislim, da s tem, kar je tukaj predlagano, predvsem pa na področju tudi tega finančnega inženiringa pomeni velik korak naprej in lažje izvajanje finančnega inženiringa, tako, da celotni zakon s predlaganimi amandmaji bom tudi z veseljem podprla. Hvala lepa.

Replika, izvolite gospod Rado Gladek.