Hvala lepa, predsedujoča. Spoštovani vsi prisotni.

Mislim, da današnja predlagana novela Zakona o javnih financah bo ključno vplivala na to ali bo slovensko gospodarstvo, še posebej / nerazumljivo/, mala ter srednja podjetja startupi leta 2026 sploh imela pogoje za rast, inovacije in prestrukturiranje. Gre za zakon, ki smo slišali že, da ni tehničen, da zakon neposredno določa ali bodo podjetja prišla do likvidnostnih in investicijskih sredstev v prvem četrtletju 2026, da Slovenija ne bo razvojno ostala na mestu. Govorimo o eni milijardi evrov finančnega inženiringa, ki mora biti pravno zavarovan in sicer še letos, ker v nasprotnem država ne bi mogla pravočasno podati soglasij za nove ukrepe preko SID banke in Kefi, to so ti kompetentni operativni centri države za pripravo in izvajanje finančnih instrumentov, garancije, posojila. Potem so pogodbe z izvajalci, ki ne bi mogle začeti veljati in podjetja ne dobijo finančnega kisika in tega se tvega se zamrznitev investicijskih ciklov v gospodarstvu. In to je tista razlika med tem, ali bodo podjetja v prvem četrtletju zaposlovala, mislim da, ali odpuščala.

Eno najpomembnejših sprememb je posodobitev finančnega inženiringa. To orodje, preko katerega država vstopa v projekte, ki jih zasebni kapital sam ne zmore dovolj hitro financirati. In zakaj je to ključno? Ker mali in srednji podjetniki najtežje pridejo do kapitala ravno v času prestrukturiranja. Ker mlada inovativna podjetja, startupi nujno potrebujejo bolj raznolika finančna orodja. Ne samo razpisov. Ker se slovenska podjetja soočajo z višjimi stroški kapitala kot konkurenca v, recimo, Avstriji, Italiji ali Nemčiji. In tudi Slovenija tu ne sme zaostajati. Prvič se tako ukrepi razširjajo tudi na likvidnostne potrebe in na druge razvojne programe, ne le na ozko tehnološki okvir. In to se mi zdi pomembno, ker ekonomija v obdobju tržnih prestrukturiranj potrebuje hitra orodja, ne pa birokratskih omejitev. Glede SID banke predlog omogoča, da sredstva finančnega inženiringa pridobijo tudi pravne osebe v sto procentni lasti SID banke. Mislim, da je to strateška odločitev, ker SID banka financira izvoz, podpira tehnološke regije in omogoča tudi ta lastniški kapital, ki je absolutno ključen tudi za startupe. Stabilizira projekte v obdobju višjih obrestnih mer. In če želimo, da Slovenija razvija svoje inovacije, zelene preboje in digitalne inovatorje, moramo imeti pravni okvir, ki ga tudi danes urejamo. Zakon je pač podlaga za razvojne ukrepe 2026-2027, da Slovenija in država ne izgubi tempo za podporo gospodarstev, za pospešitev investicij, prestrukturiranje podjetij z visokimi stroški proizvodnje in za tudi krepitev odpornosti dobavnih verig, financiranje digitalne transformacije in zelene tehnologije.

Glede proračunske jasnosti, jaz mislim, da je tukaj tudi v 81. členu ZJF mislim, da ima več pravne jasnosti. Zakon prvič jasno določa omejitve likvidnostnih zadolžitev na posamezen dan. To pomeni manj prostora za interpretacije in več možnosti za parlamentarni nadzor, intervencije na sekundarnem trgu. Pravna podlaga za nakup, prodajo državnih obveznic je zdaj jasna in transparentna. Poročanje mislim, da je bolj strožje in bolj odgovorno. Poročila o finančnem inženiringu ne bodo več razpršena, ampak centralizirana. In mislim, da govorimo o velikih finančnih mehanizmih, ki bodo morala biti zelo odgovorna in jasna.

Glede pripomb ZPS se delno strinjam. Vendar menim, da Slovenija, ker se nahaja v turbulentnih razmerah okoli nas in geopolitičnih napetostih, da je potrebno, da država tudi primerno odreagira. Toliko z moje strani, za enkrat hvala.