Spoštovana predsednica, hvala lepa za besedo. Spoštovane predstavnice ministrstva, tudi vam en lep pozdrav. Jaz bom izkoristil to možnost, da bo v tej razpravi pri 1. členu pač šel široko oziroma bom razpravljal o celotnem zakonu kot takem.

Pa bi začel najprej z načeli, ki jih, bom rekel, predlagatelj pač navaja in so meni v nekaterih delih, ko potem se pač poglobiš v sam zakon, mogoče malo sporna. In tukaj, če citiram, v načelih, kot sem rekel, predlagatelj navaja s predlaganimi spremembami se ne posega v načela uveljavljenega Zakona o javnih financah. To so načela enotnosti proračuna, načelo popolnosti proračuna, načelo preglednosti proračuna. Recimo, tukaj je moj prvi pomislek, načelo učinkovitosti, načelo gospodarnosti, to je recimo naslednji pomislek in načelo uravnoteženosti med prejemki in izdatki. Potem pri finančnih posledicah predlagatelj zapiše, da so spremembe vsebinsko normativne narave in ne spreminjajo obsega ali strukture že načrtovanih proračunskih sredstev. Tudi ta beseda »struktura« me je mogoče malo zmotila, ampak o tem mogoče malo kasneje.

Pa tudi ta dikcija, ki sicer drži predlog zakona, ni predmet usklajevanja s pravom EU, ampak lahko pa sprejem tega zakona oziroma posledice sprejema tega zakona pa dejansko vplivajo na določene zaveze, ki jih imamo kot članica Evropske unije. Zdaj, kaj je meni najbolj, bi rekel, padlo v oči oziroma prvo padlo v oči? To je ta sprememba 48. člena, po katerem naj bi po novem vlada samostojno porabila do 10 procentov proračunske rezerve. Se pravi, do zdaj je ta zakonska dikcija oziroma ta zakonska omejitev 2 %, po novem naj bi ta znesek znašal 10 %. In če gremo zdaj malo v številke, to pomeni, da recimo za 26, se pravi za proračun 26, naj bi bilo te proračunske rezerve predvidenih skupno, se pravi 900, dobrih 900 milijonov. Se pravi, po starem zakonu naj bi, naj bi teh 2 % naj bi znašala, ki jih vi lahko razporejate pač bom rekel prosto naj bi to znašalo 18 milijonov. Po novem ta znesek povečujete za petkrat, se pravi na 90 milijonov. Se pravi s tem občutno povečate diskrecijsko pravico Vlade oziroma brez nadzora oziroma brez soglasja Državnega zbora občutno povečujete, bi rekel, ta znesek. Manjka, zaradi tega ukrepa oziroma zaradi te dikcije zakona parlamentarni nadzor nad porabo teh sredstev. In če se malo obrnem oziroma vrnem na ta mandat, kjer smo imeli en lep primer kako razmišlja finančno ministrstvo pri razporejanju te proračunske rezerve, govorimo o Litijski, ki ni imela nobene zakonske osnove, da se zgodi, ampak se je zgodila. In s tem pač, jaz se pač navezujem na ta dogodek, se odpira, se odpira prostor za podobne zgodbe tudi v prihodnosti. Zdaj, sekretarka je v predstavitvi rekla, da je razlog za to morebitne naravne nesreče, ampak ravno v tem mandatu smo bili priča veliki naravni nesreči. In ki smo jo, bom rekel, relativno uspešno, kar se tiče finančnih ukrepov izpeljali po starem zakonu oziroma po trenutno veljavnem zakonu in kot sem rekel, lahko sprejem tega zakona v, bi rekel, določenih ali pa politično občutljivih situacijah pripelje do po moje netransparentnega oziroma nepremišljenega trošenja javnega oziroma denarja iz proračuna. Zdaj tam, ko sem omenil na začetku, da pač ne vpliva na, bi rekel, na samo zakonodajo, ampak kot sem rekel, mi smo kot država članica smo zavezani tudi nekim fiskalnim pravilom, kar lahko posledično vpliva. Se pravi, mi nismo dolžni tega zakona pač usklajevati oziroma dobiti odobritve Evropske unije, ampak so pa lahko posledice tega zakona problematične z vidika izpolnjevanja fiskalnih pravil.

Zdaj, v 41. členu ste spremenili oziroma ste črtali besedilo, da vsaka nova poraba, ki nastane po sprejemu proračuna, se lahko financira samo s prerazporeditvijo in ali rebalansom, ne pa tudi z višjim prihodkom in zadolževanjem. Tukaj po mojem malo zmanjšujete, bi rekel, ta prostor. Prej ste, prej ste rekli, da v določenih situacijah beri naravne nesreče. Sistem mogoče omejujemo, omejujemo nek prostor, da recimo tako rešitev ste imeli, ste imeli v zdajšnjem mandatu, ko ste iskali sredstva za popoplavno obnovo, pa ste jih našli v dodatni obdavčitvi davka na dobiček podjetij, se pravi z novimi prihodki, če temu tako rečem, se pravi, zdaj, zdaj v tem, se pravi, to bom rekel vašo rešitev zdaj negirate in jo pač preoblikujete oziroma si omejujete določen prostor po mojem imenu ne.

Zelo sporna je tudi ta sprememba 42. člena, da je rezervacija, da se črta pogoj, da je rezervacija za namen, ki ga pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati in ga nadomešča z, in ga nadomeščate zelo široko in nedoločeno formulacijo. Se pravi, po novem naj bi naj bi bil namen za nemoteno izvrševanje proračuna in zakonskih obveznosti. Naj spomnimo, da ta ista vlada pripravlja zakonske obveznosti, če temu tako rečem, se pravi, sprejemate zakone, ki vplivajo na porabo proračuna, v tem členu pa vi, pa vi si odpirate prostor, kot mislim predlagatelj zakonov, da nekatere zakone, ki bi jih po naravi morali predlagati oziroma jih predvidevati, da bodo, da bodo skladni s sprejetim proračunom. Si pa tukaj ta prostor, bi rekel, kar nekako odpirate. Manjkajo pač ta merila, kako se bo, se pravi, prvič razlogi, pa po drugi strani merila, kako se bo ta denar, ta proračunska rezerva kot taka, kot taka mislim, porabljala in kot sem rekel, manjka pač nadzor, ne manjka nadzor Državnega zbora, ki sprejme proračun, ki potrdi proračun. Zdaj si pa kar naenkrat vlada pač kar lep del proračuna želi po svoje, po svoje z njim razpolagati.

Zdaj mogoče par besed glede teh definicije poroštva, ki je po novem zelo široka. Zdaj, vi se sklicujete kot predlagatelj zakona, da ste sledili pripombam Računskega sodišča, ki je pač dejansko opozarjal na določene, na določene pomanjkljivosti sedanjega zakona, ampak po mojem mnenju ste pa po drugi strani zdaj s tem razlogom po vaše ste pa zelo odprli, ste pa zelo na široko, bom rekel, neke pojme ali pa neke ukrepe tega zakona pa zelo, zelo razširili, tako da je vprašanje, če ste vi dejansko zasledovali, zasledovali mnenje ali pa priporočila Računskega sodišča. In če tukaj govorimo o tem, izdanih poroštev, ker po novem ta 86. člen določa, da so poroštva izdana s pogodbo, s poroštveno izjavo ali z uveljavitvijo zakona, ki ne predvideva niti pogodbe niti izjave. Bom rekel spet po mojem mnenju omogoča pač neko samodejno ali pa masovno izdajo poroštev brez individualnega nadzora, po mojem mišljenju. Spet manjkajo mehanizmi, mehanizmi spreminjanja poročanja in evidentiranja. to se, to se ponavlja skozi celoten zakon, tako da v tem delu je tudi, bom rekel, precej odprt prostor glede izdaje teh poroštev, kar lahko pomeni neko nepotrebno tveganje države v interventnih zakonih.

Zdaj, če se dotaknem še tega finančnega inženiringa, zdaj, po trenutnem zakonu je bil vezan na neke tehnološke projekte. Zdaj ste, bi rekel, ta del spet odprli, kar je spet vprašljivo, ker ni pa jasnih ciljev, ni jasnih usmeritev. Prej v sedanjem zakonu smo, je bila ta dikcija, zdaj pa z novim zakonom, z novim zakonom pa to stvar zelo odpirate in kot se že ves čas ponavljam, ne manjka, manjkajo ta merila za določitev prednostnih nalog. Mislim, da je tudi v mnenju zakonodajne službe bilo nekaj podobnega, podobnega navedenega. Zdaj, tukaj se tudi s tem se tudi povišajo tveganja. Vi ste sami napisali pač, hitro spreminjajoči trgi lahko vplivajo na, bi rekel, na razloge ali pa na posledice teh odločitev in dejansko s tem vi priznavate, da to lahko pomeni dejansko in dejansko s tem vi priznavate, da to lahko pomeni dejansko dodatna finančna tveganja. Tako da to zdaj, kar se tiče fiskalnih pravil, mislim da sem že omenil, da sicer zakon, mislim direktno, bi rekel, ni zavezan nekemu usklajevanju lahko pa njegovo sprejetje oziroma izvajanje vpliva na naše zaveze. Zdaj bi rekel tudi ta dikcija ali pa ta zakonska ureditev, da se finančni inženiring izkazuje kot finančna naložba v bilanci b. Se pravi, mi vemo, da bilanca a je pod nekim drobnogledom Državnega zbora, vi pa na ta način, bi rekel, določene stvari predstavljate v bilanco b, kjer ta sredstva ne bodo vidna kot izdatek proračuna, ampak s tem tudi mogoče malo skrivate ali pa zamegljujete, zamegljujete dejansko stanje. Tako da, dobro, ta amandma, ki ste ga, ki ste ga sprejeli oziroma ki ste ga predlagali, koalicija, jaz sem si tukaj zapisal po prvotni dikciji je bilo, da se proračunska inšpekcija izda odločbo v šestih mesecih, ne v dveh. Zdaj ste šli tukaj in glede na pripombe ZPS na neko srednjo vrednost, šli ste na štiri mesece. Kar po moje, mislim, tukaj ne vem zakaj je bilo treba to spreminjati, ker s tem te postopke mogoče malo zamikamo, upočasnjujemo. Se pravi, zdaj ne vem, ali je bila res taka težava ta dikcija dveh mesecev. Potem evo še eno glede parlamentarne kontrole. Namesto pol letnega poročanja, letno poročanje. Tudi to ste, to ste zamaknili in spet po našem mnenju ali pa po mojem mnenju zagotavljate manjšo preglednost s to odločitvijo pa tudi pozno odkrivanje nepravilnosti, ker šele po letu dni bomo pač mi mogoče seznanjeni oziroma bo Državni zbor seznanjen z določenimi podatki in s tem tudi onemogočate pravočasno odzivnost Državnega zbora. Tako da, to je nekaj teh pripomb, kar upam, da razumete, navaja na to, da pač zakona kot takega ne morem podpreti. Toliko. Hvala.