Najlepša hvala, spoštovana predsednica.

Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!

Vlada Republike Slovenije je v obravnavo v Državni zbor vložila Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah, katerega cilj je ureditev nekaterih nujnih nesistemskih sprememb, ki so pomembne z vidika proračuna. V drugem delu pa naslavljamo pomanjkljivosti v ureditvi, na katere je v preteklosti opozorilo Računsko sodišče Republike Slovenije.

S predlogom zakona tako urejamo več področij. Glede sestave, priprave in izvrševanja proračuna se opredeljuje pojem ukrep, v določbah, povezanih z rebalansom in začasnim zadržanjem izvrševanja proračuna, se črta možnost za podaljšanje pogodbenih rokov plačil s strani Vlade oziroma župana, ker plačilne roke urejata že Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije in zakon, ki ureja zamude pri plačilih. Zaradi fiskalnih pravil se črta možnost, da bi se v primeru, če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, te obveznosti financirale v okviru večjih pričakovanih prejemkov in obsega zadolžitve. Tako bo sredstva za tovrstne primere mogoče zagotoviti le še s prerazporeditvijo sredstev v okviru možnih prihrankov sredstev, če pa to ne bo mogoče, pa bo treba pripraviti rebalans proračuna.

Črta se zahteva, da se sme sredstva proračunske rezervacije porabljati zgolj za tiste namene, ki jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati, saj se je ugotovilo, da se ta zahteva različno razumeva in sicer predvsem iz razloga, ker je priprava proračuna dolgotrajen proces, ki traja od spomladi do pozne jeseni. V zvezi s proračunsko rezervo oziroma rezervo za naravne nesreče se za državo in občine dodaja možnost četrtletnega izločanja prejemkov na proračunski sklad. Spreminja se tudi pooblastilo Vlade glede porabe sredstev rezerve na način, da Vlada odloča o porabi sredstev v znesku 10 odstotkov razpoložljivih sredstev proračunskega sklada. Doslej pa je bilo pooblastilo vezano na 2 odstotka sredstev načrtovanih za izločanje na proračunski sklad.

Razlog za predlagano ureditev je predvsem v dejstvu, da je ob nastanku naravne nesreče potreben takojšen odziv in ker so nameni porabe na zakonski ravni jasno določeni in ker se ohranja poročanje Državnemu zboru, predlagana ureditev pomeni predvsem hitrejšo pomoč prizadetemu prebivalstvu.

V drugem sklopu sprememb se naslavljajo naslednje pomanjkljivosti, na katere je v preteklosti opozorilo Računsko sodišče Republike Slovenije. Odpravlja se dosedanje nejasnosti glede omejitve obsega likvidnostnega zadolževanja. Izrecno se namreč določa, da se omejitev nanaša na stanje zadolžitve na posamezen dan in da se kot osnova določi zadnji veljavni proračun. Na ta način se zagotavlja večja pravna jasnost, preglednost in možnost učinkovitega nadzora nad obsegom likvidnostnega zadolževanja. Poleg tega se opredeljuje pojem intervencija na sekundarnem trgu lastnih dolžniških vrednostnih papirjev. Bolj jasno je določeno razmejevanje med intervencijami in zadolževanjem. Pojem izdano poroštvo se opredeljuje tako, da so zajeti vsi načini oziroma oblike izdanega poroštva. V okviru pripomb odziva na pripombe Računskega sodišča, smo naslovili tudi področje finančnega inženiringa skladno s priporočili Računskega sodišča Republike Slovenije, da naj se pripravi ustrezna pravna podlaga s katero se določi izkazovanje izdatkov namenjenih financiranju ukrepov finančnega inženiringa, predlog zakona jasno določa, da so proračunska sredstva za izvajanje finančnega inženiringa finančne naložbe, ki se bodo s proračunskega vidika izkazovale v računu finančnih terjatev in naložb države v tako imenovani bilanci B. Vsebina in roki za poročanje o izvajanju finančnega inženiringa se prilagajajo potrebam ministrstva za finance za pripravo zaključnega računa proračuna. Dodatno se določa minimalni nabor ključnih elementov finančnega inženiringa, h katerim mora dati soglasje vlada. Razširjajo se nameni, ki jih država lahko spodbuja na ta način in posodablja seznam prejemnikov sredstev za izvajanje finančnega inženiringa. V zvezi s proračunsko inšpekcijo se določa daljši rok za izdajo odločbe, ki ustreza zahtevnosti inšpekcijskega postopka, namesto polletnega poročanja pa se določa letno poročanje Vlade Državnemu zboru Republike Slovenije o opravljenem nadzoru, ugotovitvah in odločitvah. Z ostalimi spremembami se posodabljajo kategorije sestavin računa finančnih terjatev in naložb, v prekrškovnih določbah se posodablja terminologija, globe se pretvarjajo iz tolarjev v evre in popravljajo se napačna sklicevanja. Predlog zakona ne bo imel finančnih posledic za državni proračun in druga javnofinančna sredstva. Spremembe so vsebinsko normativne narave in ne spreminjajo obsega ali strukture že načrtovanih proračunskih sredstev.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, poslanci! Glede na predstavljeno predstavitev vsebin sprememb zakona predlagamo, da zakon, novelo Zakona o javnih financah podprete. Hvala.