Spoštovana predsednica odbora, spoštovani poslanke in poslanci, državna sekretarka in ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na 25. izredni seji 9. 12. in se pri tem seznanila s stališči Zdravniške zbornice Slovenije, Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje ter Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino. Izrazili smo upanje, da boste njihove pripombe in predloge dobro preučili in jih v največji možni meri upoštevali pri pripravi končne različice predloga zakona.

V okviru komisije smo namen predloga zakona prepoznali kot dober zlasti glede na nameravane stabilizacije zdravstvenega sistema in izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev. Razumemo tudi nujnosti sprejema določenih ukrepov zlasti glede reševanja težkih finančnih situacij številnih javnih zdravstvenih zavodov. Podpiramo tudi plačilo opravljenih storitev nad rednim programom, ukrep financiranja mentorstev in uvedbo dodatka za specializacijo iz urgentne medicine, pri čemer smo pozvali, da se prisluhne opozorilom Zdravniške zbornice in stroke s področja urgentne medicine ter dodatek za specializacijo dvigne na prvotno predvidenih 1000 evrov, kolikor znaša tudi dodatek za specializacijo družinske medicine. Imeli pa smo tudi nekaj vprašanj glede vzrokov za posamezne odločitve predlagatelja, na primer glede izbora zgolj nekaj specifičnih področij storitev, na katerih se bo po novem lahko sklepalo pogodbe med javnimi zdravstvenimi zavodi in izvajalci zdravstvene dejavnosti izven javne mreže in o razlogih za odpravo pogoja znanja tujega jezika za direktorje oziroma strokovne direktorje javnih zdravstvenih zavodov. Dotaknili smo se tudi pomislekov Zdravniške zbornice Slovenije glede širjenja obsega nadzora Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije nad pogodbenimi partnerji ne zgolj na finančni del, ampak tudi na strokovna in klinična področja. Opozorili smo tudi na nujnost zagotovitve ustrezne pravne zaščite za nadzorovanega v okviru laičnega nadzora nad od odsotnostmi z dela zaradi bolezni. Kot neprimerne pa smo ocenili določbe 38. člena predloga zakona glede zniževanja standardov znanja jezika za bolničarje negovalce in tehnike zdravstvene nege na raven B, ki znotraj evropskega enotnega jezikovnega okvira velja za sporazumevalni prag. Zavedamo se namreč, kako pomembna je komunikacija z ljudmi, ki so v ranljivem položaju, bolni, ostareli, v socialnovarstvenih zavodih in tako dalje in za katere je še toliko bolj pomembno, da jih tisti, ki naj bi jim nudili pomoč, dejansko razumejo, kaj potrebujejo, zlasti z vidika varne in kakovostne obravnave. Ugotovili smo tudi, da se stališče zbornice, zveze in zdravniške zbornice glede prenosa določenih pristojnosti z izbranimi osebnim zdravnikom na diplomirano medicinsko sestro oziroma višjega zdravstvenega tehnika bistveno razlikuje. Pri tem smo izrazili željo po iskanju kompromisnih rešitev, ki bi omogočili administrativne razbremenitve izbranih osebnih zdravnikov ob hkratnem upoštevanju omejene usposobljenosti diplomiranih medicinskih sester in višjih zdravstvenih tehnikov za izvajanje posameznih storitev. Kot je pojasnila Zbornica-Zveza, bo prenos pristojnosti med navedenimi zdravstvenimi delavci v večji meri lahko zagotovljen šele, ko bo ustrezno podkrepljen z znanji in natančneje na podlagi specializacij diplomiranih medicinskih sester, ki naj bi se jih začelo izvajati v 2026 in na podlagi sistemske ureditve tega področja.

Ne glede na to, da smo večino predlogov iz interventnega zakona ocenili kot primernih, nas skrbi, da se z njimi ne bo odpravilo vzrokov za nastali položaj v zdravstvu na splošno in tudi na področjih, ki se jih specifično dotika obravnavani predlog zakona. Ugotavljamo tudi, da se z zakonom, ki je interventnega značaja, posega v številne veljavne zakone, med drugim na način, da določbe slednjih ohranja aktualne, vzporedno pa se uvaja izjemne izjeme, kar v tako kompleksno področje kot je zdravstveno varstvo vnaša dodatno zmedo in znižuje raven pravne zaščite posameznika. Razpravljali smo tudi o možnostih dopolnitve predloga zakona z rešitvami za skrajševanje dolgih čakalnih dob za prve in obrobne vozniške preglede za gibalno ovirane invalide v eni ambulanti v Sloveniji, ki nudi tovrstne storitve, to je ambulanta za voznike s posebnimi potrebami URI Soča, kjer se ponovno odpirajo dolge čakalne vrste. Na navedeno problematiko je opozoril tudi Varuh človekovih pravic v svojem rednem poročilu za leto 2024, pobudo na to temo pa je Vlada naslovila tudi, na Vlado naslovil tudi Državni svet. Navkljub obljubam, da se bo Ministrstvo za zdravje nemudoma posvetilo urejanju te problematike, rešitve do danes še ni.

Dolžan sem na koncu vam še informacijo, da je komisija v okviru glasovanj o predlogu zakona izrekla podporo. Se vam zahvaljujem za vašo pozornost.