Hvala za besedo, lepo pozdravljeni!

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika in pripravila pisno mnenje v katerem smo podali pripombe k skoraj vsem členom predloga zakona. Predlog zakona vsebuje novele štirih zakonov, številne odstope od dveh različnih zakonov in pet začasnih ukrepov. V pisnem mnenju smo uvodoma opozorili, da več določb oziroma ukrepov v predlogu zakona nimajo narave interventnega ukrepa. Določbe, ki take narave nimajo, bi morale biti vključene v ustrezen področni zakon, saj je njihovo umeščanje v interventno zakonodajo v nasprotju z njenim namenom, poleg tega pa je takšna praksa zaradi razdrobljenosti zakonodaje, ki jo prinaša, sporna z vidika načela pravne varnosti. Razdrobljenost je posebej izrazita pri materiji, ki bi jo moral urejati Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, od katerega so bili v preteklih letih že uveljavljeni številni trajni odstopi. Zato je ureditev zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja popolnoma nepregledna. S predlogom zakona se ponovno uvajajo številni odstopi od Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, hkrati pa tudi številni odstopi od Zakona o zdravstveni dejavnosti, torej od dveh pomembnih sistemskih zakonov na področju zdravstva, trajanje teh odstopov pa ni časovno omejeno. Izpostaviti je treba, da ima trajni odstop po svoji vsebini značaj zakonske spremembe oziroma novele, taka sprememba pa iz besedila sistemskega zakona ni razvidna. Del odstopov v predlogu zakona po vsebini predstavlja trajno spremembo sistemskega zakona, hkrati pa se dodajajo tudi določbe, ki trajno urejajo vsebino, ki v sistemski zakonodaji še ni urejena. Takšni odstopi trajne narave bi zahtevali ustrezno sistemsko ureditev v področni zakonodaji. Uporabljeni zakonodajni pristop je zato po našem mnenju neprimeren. Prinaša nepreglednost pravne ureditve in naslovnikom onemogoča seznanitev z njihovimi pravicami in obveznostmi, zato posega v načelo zaupanja v pravo in načelo pravne države. Menimo, da bi bilo treba določiti vsaj časovno obdobje, v katerem bodo odstopi od sistemske ureditve učinkovali. Ob vsakem odstopu od pravnega sistema se opozarja, da mora biti ta utemeljen, saj v osnovi načenja predvidljivost in pravno varnost, zaradi česar mora biti tudi posebej obrazložen. Utemeljitve za številne odstope v predlogu zakona s tega vidika niso podane, zato navedeni odmiki od sistemskih rešitev ogrožajo pravno varnost in zmanjšujejo stopnjo zaupanja v pravo. Posebej je treba opozoriti na nedomišljenost nekaterih odstopov od sistemske ureditve, saj so nekateri oblikovani nepravilno, kot odstopi od ureditve celotnega člena, pri čemer veljavno vsebino v celoti ali deloma povzemajo, namesto da bi določili le, v čem je razlika od veljavne ureditve. Nekateri odstopi so oblikovani kot odstopi od zakonske ureditve, ki nima neposredne zveze z materijo, ki se z odstopom ureja, tako da gre le za navidezne odstope, ki veljavne ureditve ne spreminjajo, ampak jo dopolnjujejo. V določenih primerih pa bo zaradi neustrezno oblikovanega odstopa od sistemske ureditve nastala celo pravna praznina, saj bo namesto veljavne ureditve z uveljavitvijo predloga zakona v veljavo stopil odstop, ki ureja drugačno situacijo, sistemsko urejen primer pa bo tako postal pravno neurejen.

Na različne pravno nevzdržne situacije, ki jih prinaša uporabljeni zakonodajni pristop, posebej opozarjamo v pripombah k posameznim členom. Izmed pripomb k odstopom od Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je treba posebej izpostaviti 28. člen, ki se nanaša na izgubo pravice do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela, 34. člen, ki ureja navodila o ravnanju zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela in 36. člen predloga zakona, ki kot začasni ukrep ureja tako imenovani laični nadzor. Poleg pripomb glede zakonodajne tehnike odstopa je predlagana ureditev nejasna, ker ni jasno, kdo ugotovi, da zavarovanec ne ravna po navodilih za zdravljenje, kaj ta navodila po vsebini obsegajo ter kdo in kdaj ta navodila izda. Obveznosti zavarovanca med zadržanostjo od dela bi bilo treba povsem jasno in natančno določiti, da bi se lahko določile negativne pravne posledice zaradi kršitve teh obveznosti v obliki izgube nadomestila. Kršitev ni mogoče ugotoviti v laičnem nadzoru, v katerem se po 36. členu predloga zakona ne uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, predlagani postopek laičnega nadzora pa je urejen tako, da zavarovancu ne zagotavlja minimalnih ustavnih procesnih jamstev oziroma poštenega postopka. Predlagana ureditev je sporna tudi glede obdobja izgube nadomestila; v slabšem položaju so zavarovanci, glede katerih je kršitev ugotovljena v začetku prvega meseca, čeprav trenutek ugotovljene kršitve ni s kršitvijo objektivno povezana okoliščina. Glede na najdaljše možno časovno obdobje izgube pravice je določba izrazito kaznovalna ravno v primerih, ko je zavarovanec dalj časa začasno zadržan dela, kar v obrazložitvi ni pojasnjeno. Zaradi tega bi bilo lahko poseženo v pravico do zdravstvenega varstva iz 51. člena Ustave. 34. člen predloga zakona v 2. in tretjem odstavku nejasno ureja navodila o ravnanju zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela, zlasti niso jasno in nedvoumno določene njegove obveznosti. Nejasna je tudi vsebina navodil o ravnanju zavarovanca, predlagano je le, da iz njih ne bo razvidno zdravstveno stanje zavarovanca. Obenem se od njega zahteva, da je na naslovu svojega prebivališča dosegljiv vsak dan v določenem obdobju, kar naj bi bilo določeno v splošnem aktu zavoda, zato smo opozorili tudi na načelo legalitete v zvezi z akti zavoda kot nosilca javnih pooblastil, kar pomeni, da mora zakon zagotavljati dovolj izčrpno vsebinsko podlago za sprejetje takšnega akta. Najprej pa je treba preveriti namen te določitve, torej ali se to obdobje določa zato, ker se bo v tem času izvajal laični nadzor. Po naši oceni gre pri določitvi obdobja vsakodnevne dosegljivosti na naslovu prebivališča za poseg v pravico do splošne svobode ravnanja iz 35. člena Ustave in s tem za materijo, ki jo je treba ustavno skladno, upoštevaje strogi test sorazmernosti urediti v zakonu. Glede na to, da so navodila ključnega pomena za položaj zavarovanca in da je mogoče predpostaviti, da je upoštevanje pisnih navodil ključnega pomena za ohranitev pravice do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela in tudi za to, da se lahko zavarovanec kot delavec izogne oziroma prepreči izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, bi bilo treba jasno urediti, kako se zavarovanec s pisnimi navodili seznani. Ne zadostuje, da izbrani osebni zdravnik svojo odločitev zapiše v zdravstveno dokumentacijo, hkrati pa z navodili pisno seznani delodajalca in zavarovanca, ampak je treba zavarovancu ta navodila vročiti, da se bo lahko z njimi seznanil in svoje ravnanje prilagodil tako, da ga ne bo doletela posledica izgube nadomestila.

Izpostavila bi tudi številne pripombe ZPS glede ureditve iz 36. člena predloga zakona, ki ureja laični nadzor, saj ni jasno opredeljeno, katero ravnanje zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela je predmet nadzora. Po 28. členu predloga zakona je posledica kršitev navodil o ravnanju zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela izguba pravice do nadomestila po tem členu pa lahko vodi do izgube same pravice do začasne zadržanosti od dela. Obenem predstavlja kršitev navodil o ravnanju krivdni razlog, zaradi katerega se lahko odpove pogodba o zaposlitvi. To pa pomeni, da je postopek, v katerem se ugotavlja kršitev, bistvenega pomena za pravni položaj zavarovanca. Ker se pri izvajanju laičnega nadzora ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, je predlagana ureditev sporna z vidika enakega varstva pravic zagotovljenega v 22. členu Ustave. Ker zavarovancu ni zagotovljena pravica do pritožbe in pravica do izjave, ugotovitve laičnega nadzornika ne bodo ugotovljene v postopku, ki zagotavlja ustavno procesno jamstvo, varovano v okviru 22. člena Ustave. To pomeni, da na podlagi teh ugotovitev ni mogoče poseči v pravice zavarovanca oziroma tem kršitvam ni mogoče pripisati negativnih pravnih posledic zanj.

Opozoriti je treba tudi na pripombe k 33. členu, ki urejajo nadzor zavoda pri njegovih pogodbenih partnerjih. Tako zavarovalniški kot tudi zavarovalniško medicinski nadzor presegata nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti, saj obsegata tudi nadzor splošnih aktov zavoda, dogovora iz 63. člena ZZVZZ ter drugih predpisov, ki urejajo obvezno zavarovanje in pravila obračuna zdravstvenih storitev. Zato gre pri nadzoru zavoda nad pogodbenimi partnerji za nadzor, podoben inšpekcijskemu nadzoru. Ureditev tega ne upošteva, ampak v nasprotju s tem določa, da se pri tem nadzoru ne uporablja niti zakon, ki ureja upravni postopek. Zavarovalniško medicinski nadzor bi bilo treba dodatno opredeliti tudi po vsebini in ga s tem razmejiti od strokovnega medicinskega nadzora, ki je v pristojnosti drugih za to pristojnih subjektov.

ZPS je v pisnem mnenju večkrat opozorila tudi na pravico do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave, in sicer glede vsebine navodil o ravnanju zavarovanca, pri katerih je sicer določeno, da iz njih ni razvidno zdravstveno stanje zavarovanca, čeprav ni jasno, kako bo to zagotovljeno, ker vsebina navodil ni določena. Poleg tega lahko navodila zdravstveno stanje razkrivajo, četudi ne vsebujejo diagnoze, saj je iz njih zdravstveno stanje neposredno ali posredno razvidno. Na varstvo osebnih podatkov je ZPS opozorila tudi pri seznanitvi zavarovančevega delodajalca z navodili o ravnanju zavarovanca pri izvajanju laičnega nadzora in zavarovalniškega in zavarovalniško-medicinskega nadzora zavoda, ki zajema zdravstveno dokumentacijo. Vsako razkrivanje osebnega podatka je treba presoditi po strogem testu sorazmernosti, pri razkrivanju podatkov o zdravstvenem stanju pa je treba upoštevati še določbo tretjega odstavka 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, po kateri lahko podatke, ki razkrivajo zdravstveno stanje, obdeluje ali je za njihovo obdelavo odgovoren le strokovnjak ali druga oseba, za katero velja obveznost varovanja poklicne skrivnosti. Ker to ni upoštevano, je ureditev lahko v neskladju s to uredbo in s tem s pravom EU. Glede pripombe k 39. členu, ki ureja enkratni ukrep za finančno stabilnost javnih zdravstvenih zavodov, pa je treba opozoriti na nejasno določena merila glede višine sredstev.

Ker do začetka te seje amandmaji k predlogu zakona še niso bili vloženi, se bomo do njih opredelili, ko oziroma če bodo vloženi, če bo to v nadaljevanju potrebno. Hvala.