Ja, najlepša hvala za besedo.

Spoštovana predsednica Odbora za zdravstvo, spoštovani člani, spoštovani vsi vabljeni!

Vlada Republike Slovenije je v zakonodajni postopek poslala Predlog zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva. Predlog zakona vsebuje nujne ciljano usmerjene ukrepe v zdravstvu, s katerimi se odločilno vpliva na dostopnost do zdravstvenega varstva. S predlogom zakona se za dve leti podaljšuje veljavnost nekaterih že sprejetih začasnih ukrepov, ki veljajo do konca leta 2025, in sicer glede stopnje znanja slovenskega jezika, vsebine prijave za občasno oziroma začasno opravljanje zdravstvenih storitev ter podlage za prenos kompetenc. Zaradi velikega pomanjkanja zdravstvenih delavcev je v predlogu zakona za dve poklicni skupini, ki opravljata delo neposredno s pacienti, torej bolničar negovalec in tehnik zdravstvene nege, določena nižja stopnja znanja slovenskega jezika, in sicer na ravni B1, tako pisno kot tudi za govorno sporazumevanje. Predmetni ukrep je začasne narave in bi v skladu s predlogom veljal do 31. 12. 2027. Zakon tudi ureja plačevanje mentorskega dodatka za mentoriranje študentov in dijakov, kar je prav tako ukrep, ki sledi zmanjševanju kadrovske stiske. Predlog zakona uvaja spodbudo k izbiri specializacije iz urgentne medicine za specializacijo odobrene v letih 2026 in 2027. Namen je povečati zanimanje za to specializacijo ter srednje in dolgoročno zagotoviti zadostno število specialistov urgentne medicine. Podoben ukrep je bil že sprejet za področje družinske medicine. In vsi kazalci kažejo, da je bil uspešen.

Predlog zakona predvideva možnost pogodbenega sodelovanja javnih zavodov z drugimi izvajalci zdravstvene dejavnosti, torej pravnimi ali fizičnimi osebami z ali brez koncesije. Če gre za taksativno naštete dejavnosti, ki se izvajajo kot del celostne zdravstvene obravnave. S predlogom zakona se za člane sveta zavoda, direktorje in strokovne direktorje javnih zdravstvenih zavodov podaljšuje rok za predložitev potrdila o znanju s področja menedžmenta v zdravstvu, in sicer na 12 mesecev od imenovanja. Kot ustrezno znanje s področja menedžmenta v zdravstvu pa bi v skladu s predlogom zakona štelo tudi znanje, pridobljeno v tujini v okviru akreditiranega oziroma ustrezno priznanega študijskega programa. Za strokovne direktorje javnih zdravstvenih zavodov se nadalje zmanjšuje minimalni obseg zaposlitve na tem delovnem mestu na 30 odstotkov polnega delovnega časa. Postavljeni pa so zakonski pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni.

Spremembe navedenih pogojev bodo po oceni predlagatelja pripomogle k lažjemu pridobivanju ustreznih kadrov za zasedbo predmetnih funkcij, strokovnim direktorjem, ki so večinoma zdravniki, pa tudi omogočila večji obseg dela v osnovnem poklicu. Nadalje se določa obveznost javnih zdravstvenih zavodov in koncesionarjev, da v določenem roku od prejema poziva izvajalcu neprekinjenega zdravstvenega varstva posreduje seznam zdravstvenih delavcev z določenimi podatki, ki so pomembni za pripravo razporeda za vključevanje v neprekinjeno zdravstveno varstvo. Predlog zakona zagotavlja podlago za financiranje nalog Zavoda za transfuzijsko medicino, ki niso pokrite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja iz proračuna Republike Slovenije. S tem ukrepom se zagotavlja stabilna preskrba s krvjo ter se preprečujejo motnje v nujnem zdravstvu. V predlogu zakona se zaradi trenutne finančne situacije javnih zdravstvenih zavodov na sekundarni in terciarni ravni določa enkratni interventni ukrep za zagotovitev finančne stabilnosti le teh. Ukrep zagotavlja takojšnjo finančno stabilizacijo javnih zavodov, ki imajo visoke zapadle obveznosti ali kumulativne izgube, s čimer se prepreči nadaljnje kopičenje dolgov. S financiranjem se javnim zavodom omogoči poravnava ključnih obveznosti do zaposlenih, dobaviteljev in financerjev, kar izboljša njihovo likvidnost in nemoteno izvajanje zdravstvenih storitev. Cilj je zagotoviti stabilnejše poslovanje javnih zavodov in ohraniti dostopnost ter kakovost zdravstvene oskrbe za prebivalce. Kot dodaten ukrep za zagotavljanje stabilnega finančnega poslovanja javnih zdravstvenih zavodov je predvidena tudi sprememba plačilnih rokov, in sicer iz 30 na 60 dni.

Predlog zakona daje podlago za večjo pristojnost Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pri nadzoru izvajalcev zdravstvenih storitev. Za namen učinkovite porabe sredstev obveznega zavarovanja in zagotavljanja storitev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije izvaja redni in izredni nadzor pri svojih pogodbenih partnerjih v obliki zavarovalniškega nadzora, zavarovalniško medicinskega nadzora in nadzora nad izvajanjem in zaračunavanjem medicinskih pripomočkov. Predlagane spremembe krepijo tudi odgovornost zavarovancev pri uveljavljanju pravice do nadomestila plače iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter predstavljajo pomemben del celovitega nabora ukrepov za zmanjševanje absentizma. Poleg tega predlog zakona uvaja obvezno pravno podlago za določitev režima gibanja zavarovanca med bolniško odsotnostjo, vključno z morebitnimi omejitvami odhoda v tujino, obveznostjo prisotnosti na domu ali določitvijo časovnih intervalov, ko sme zavarovanec dom zapustiti, kar omogoča boljši nadzor nad utemeljenostjo odsotnosti. Ob tem se kot dodatni element krepitve odgovornosti določa, da zavarovanec izgubi pravico do nadomestila tudi v primeru, ko ne upošteva zdravnikovih pisnih navodil o ravnanju v času zadržanosti od dela, pri čemer je pristnost navodil ključna za pravno varnost, jasnost obveznosti ter možnost učinkovitega nadzora. Skupaj ti ukrepi prispevajo k zmanjševanju neupravičenih odsotnosti, povečanju preglednosti sistema ter razbremenitvi delodajalcev in zdravstvene blagajne.

Predlog zakona kot začasen ukrep uvaja tudi pravno podlago za izvajanje laičnega nadzora nad ravnanjem zavarovanih oseb v času zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe v obdobju, ko nadomestilo izplačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Vse seveda s ciljem učinkovitejše porabe sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zakon je skupek najbolj nujnih in najbolj potrebnih ukrepov, tudi tistih, ki verjamemo, bodo skupaj najboljše delovali in pripomogli k dodatnemu izboljševanju zdravstvenega sistema in izboljševanju dostopnosti za vse prebivalce te države. Hvala lepa.