Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovani vsi prisotni, lepo pozdravljeni.

Agencija za energijo vsako leto pripravi pregled stanja na področju energetike za preteklo leto in o tem poroča Evropski komisiji, Vladi Republike Slovenije in Državnemu zboru. Tudi v poročilu za leto 2024 so celovito predstavljena ključna dogajanja in spremembe v zvezi z oskrbo z električno energijo, plini in toploto in tudi podatki o napredku pri zagotavljanju učinkovite rabe energije ter varstvu pravic odjemalcev.

V letu 2024 je bilo v elektroenergetski sistem iz proizvodnih enot, ki so v Sloveniji priključene na prenosni in distribucijski sistem, prevzeto dobrih 15 tisoč gigavatnih ur električne energije, od tega 40,2 odstotka iz obnovljivih virov energije. Ob upoštevanju celotne proizvodnje v NEK je Slovenija tudi v letu 2024 neto izvoznica električne energije. Dejanski delež primarnih virov za proizvodnjo električne energije v Sloveniji, če upoštevamo le 50 odstotkov proizvedene in sistem prevzete električne energije iz NEK, saj na podlagi mednarodne pogodbe drugih 50 odstotkov pripada Hrvaški, znaša 52 odstotkov iz obnovljivih virov energije, 27 odstotkov fosilnih goriv in 20,7 odstotkov jedrsko gorivo. Preteklo leto smo zabeležili najvišjo vrednost proizvedene električne energije v hidroelektrarnah po letu 2014, kar je pomembno vplivalo na zelo visoko, kar 97 odstotno pokritost porabe z domačo proizvodnjo. Povečala se je tudi proizvodnja v sončnih elektrarnah, in sicer za dobrih 48 odstotkov glede na leto 2023. V zvezi s tem se opravičujem, gre za popravek, namreč odstotek je bil v našem poročilu napačno izračunan, zato je pravi odstotek ne 25 odstotkov, temveč 48 odstotkov. Podatki o proizvodnji pa so pravilni. Ocenjen skupni delež obnovljivih virov energije v bruto končni rabi energije za leto 2024 je ponovno nižji od zastavljenega 25 odstotnega cilja, ki je bil določen za leto 2020 in znaša ocenjen torej 24,2 odstotka, medtem ko zdaj so že dokončni podatki s strani Inštituta Jožef Štefan in je torej dosežen delež 24,6 odstoten, torej še vedno pod ciljem 25 odstotkov. Zato bo tudi za leto 2024 potreben statistični odkup energije iz obnovljivih virov energije od ene izmed držav članic, ki zastavljene cilje presegajo. V obdobju od leta 2009 do 2024 je bilo v okviru podporne sheme za obnovljive vire energije in soproizvodnjo izplačanih skoraj milijardo 700 evrov, največ za, 700 tisoč evrov, največ za proizvodnjo iz sončnih elektrarn. Agencija je od leta 2016 v tem obdobju izvedla 13 javnih pozivov za prijavo projektov za vstop v podporno shemo, izbranih je bilo skupno 1117 projektov s skupno nazivno močjo 794 megavatov, a dejansko izvedenih je bilo do konca leta 2024 zgolj 254 projektov s skupno nazivno močjo 112,6 megavatov oziroma le dobrih 22 odstotkov prijavljenih in potrjenih projektov. Izstopajo sončne elektrarne, povsem neuspešna izvedba pa je na področju vetrnih elektrarn, saj ni bil realiziran niti en izbran projekt. Zaradi izteka obdobja do upravičenosti do podpore, to obdobje je praviloma 10 do 15 let, se zmanjšuje število elektrarn v podporni shemi in posledično vrednost izplačanih podpor. Zaradi izteka sheme letnega net meteringa pa se je v zadnjih dveh letih izrazito povečala rast tako imenovanih samooskrbnih naprav. V preteklem letu je tako obratovalo že 60 tisoč 245 proizvodnih naprav za samooskrbo, kar 35 odstotkov več kot leta 2023, in delež odjemalcev, ki so hkrati tudi proizvajali, električno energijo, se je povečal na 6,2 odstotka. Beležimo tudi pozitiven trend priključevanja proizvodnih naprav za skupnostno samooskrbo. Prva tovrstna naprava je bila priključena leta 2019, do konca leta 2024 pa je obratovalo že 291 naprav za skupnostno samooskrbo s skupno priključno močjo 13 tisoč 700 kilovatov. Beležimo tudi 35 odstotno povečanje skupnega števila električnih vozil; v letu 2024 je bilo registriranih 19 tisoč 549 električnih vozil in delujočih 2 tisoč 156 javnih polnilnih mest, vendar v kategoriji osebnih vozil in lahkih tovornih vozil je skupno registriranih, registriranih nekoliko več kot milijon 320 tisoč vozil in kljub rasti električnih vozil je skupni delež še vedno zgolj 2 odstotka - na ravni Evropske unije je šest odstoten in na Švedskem, ki ima največji delež električnih vozil med državami EU, je ta delež v letu 2024 bil dobrih 11 odstotkov. Skupna izmerjena poraba električne energije je ostala na približno enaki ravni, beležimo za 2 odstotka manjšo porabo gospodinjskih odjemalcev, vendar pri tem ni upoštevana poraba električne energije za merilnim mestom, torej tako imenovana samooskrba, ob tem pa beležimo slab odstotek, višjo porabo poslovnih odjemalcev. Poraba plina se je povečala za skoraj 8 odstotkov, nižja je bila le poraba toplote. Pri proizvodnji toplote beležimo dobrih 18 odstotkov manjšo porabo premoga in 20 odstotni delež obnovljivih virov energije.

Leto 2024 je na ravni Evropske unije zaznamovala pomembna rast proizvodnje iz obnovljivih virov, ki je v kombinaciji z jedrsko in hidro proizvodnjo, nižjimi cenami plina ter z zmernim povpraševanjem prispevala k najnižjim povprečnim veleprodajnim cenam električne energije po letu 2021. Beležili smo znižanje cen praktično na vseh borzah, in sicer v povprečju za okoli 14 odstotkov glede na leto 2023. Slovenski trg z električno energijo leži na stičišču štirih velikih evropskih trgov - nemškega, avstrijskega, italijanskega in trga jugovzhodne Evrope - ter je vključen v medregijsko spajanje trgov za dan vnaprej in znotraj dneva na vseh sosednjih mejah. Na slovenskem borznem trgu smo v letu 2024 zabeležili približno 30 odstotkov večji obseg trgovanj na trgu za dan vnaprej in tudi znotraj dneva. Maloprodajne cene električne energije za gospodinjstva oziroma končna cena oskrbe za gospodinjstva je bila tudi, torej maloprodajne cene električne energije so bile tudi v letu 2024 regulirane, zato je bila oskrba za gospodinjske odjemalce še vedno precej cenejša od povprečja EU. Država je sicer iz proračuna pokrila skupno več kot 200 milijonov evrov razlike med tržno in regulirano ceno, regulacija cen pa je vplivala tudi na dinamiko menjav dobavitelja na maloprodajnem trgu. Dobavitelji so svoje ponudbe oblikovali praktično na ravni zamejenih cen, akcijskih ponudb tudi v letu 2024 ni bilo, potencialni prihranki ob zamenjavi dobavitelja so bili zato minimalni. V zadnjih treh letih smo zabeležili rekordno nizko število menjav dobavitelja energentov v primerjavi z leti, ko je maloprodajni trg deloval pod konkurenčnimi pogoji. Tržna koncentracija na maloprodajnem trgu z električno energijo za gospodinjske odjemalce je tudi v letu 2024 bila visoka; izrazito dominanten dobavitelj na tem trgu ostaja GEN-O.

V preteklem letu smo zabeležili tudi vrednostno najvišjo raven naložb v omrežja za distribucijo električne energije, ob tem pa se upočasnjuje rast deleža podzemnih vodov, ki je bil v letu 2024 manj kot 1 odstotek in delež podzemnih vodov v distribucijskem sistemu je ob koncu leta 2024 znašal dobrih 55 odstotkov. Odmik od ciljne vrednosti, ki jo za povečanje in s tem se v bistvu vedno bolj odmikamo od ciljne vrednosti, ki jo za povečanje odpornosti elektro distribucijskega sistema predvideva Nepn. Porast stroškov za naložbe v omrežje je sicer delno posledica dviga cen materiala in storitev, a glede na razvojne načrte operaterja prenosnega omrežja bodo zaradi doseganja okoljskih ciljev in s tem povezane povečane elektrifikacije vseh sektorjev porabe ter vse več razpršenih in nestanovitnih virov energije potrebne obsežne naložbe v elektroenergetsko omrežje, ki je hrbtenica zelenega prehoda. Da bodo stroški omrežja postali glavni dejavnik stroškov oskrbe z električno energijo, izpostavljajo tako Evropska komisija kot tudi Evropsko računsko sodišče in Acer in poudarjajo, da je obvladovanje njihovega naraščanja ključnega pomena za konkurenčnost industrije kot tudi zagotavljanje cenovne dostopnosti. Spodbujanje učinkovite uporabe omrežij je zato edina vzdržna smer razvoja in nujna za zniževanje stroškov. Zaradi nestalne oskrbe z električno energijo in povečanje odjema že prihaja do višjih konic, večjih nihanj in večje nepredvidljivosti v oskrbi in porabi. Zato je s ciljem zmanjšanja potreb po dragih širitvah zmogljivosti omrežja treba nujno zagotavljati ukrepe za prožnost prilagajanja odjema. Nacionalni regulativni organi pa moramo zagotoviti, da se omrežne tarife razvijajo skladno z energetskim sistemom. Nov obračun omrežnine, ki se uporablja od oktobra 2024, temelji na naprednem merjenju in zagotavlja pravičnejšo porazdelitev stroškov, omogoča prožnejši odjem, spodbuja zmanjševanje konic in prispeva k boljši izrabi obstoječih zmogljivosti. Do konca leta 2024 je bilo že 96,7 odstotkov vseh merilnih mest opremljenih z naprednimi števci.

Elektrodistribucijska podjetja in agencija so v letu 2024 dejavno sodelovala v eni izmed največjih evropskih vaj na področju kibernetske varnosti, ki jo je s ciljem preveriti pripravljenost držav članic na kompleksne več sektorske kibernetske incidente organizirala je Enisa, Evropska agencija za kibernetsko varnost.

Na področju trga s plini beležimo več negativnih trendov, in sicer 11 odstotkov manj prenesenih količin plina, 90 odstotkov manj prenesenih količin plina do drugih prenosnih sistemov. Slovenija je torej izgubila vlogo tranzitne države za plin, dobrih tisoč manj odjemalcev plina kot v letu 2023. Kljub temu pa je za 7,7 odstotkov višja poraba. Domačih odjemalcev. Plina kot v letu 2023. Zabeležili smo tudi precej manj naložb v prenosni in distribucijski sistem plina kot leto prej. 37 odstotni padec priključitev na distribucijske sisteme. Nižje pa so bile tudi cene plina, in sicer za vse skupine odjemalcev, pri čemer je bila cena oskrbe s plinom za gospodinjstva kar 20 odstotkov nižja od povprečja v EU. V letu 2024 je bil v nasprotju s pričakovanji prekinjen trend upadanja uvoznih količin plina iz Avstrije, kar 95 odstotkov uvoženega plina je bilo avstrijskega porekla, presenetljivo se je zmanjšal uvoz plina iz Alžirije.

Z vidika varstva pravic odjemalcev je za izpostaviti upad števila odklopov odjemalcev, tako električne energije kot tudi plina. Najpogostejši razlog za odklop električne energije ostaja neplačilo oskrbe, večina odklopov plina pa se izvede na zahtevo odjemalcev.

Na področju oskrbe s toploto beležimo skoraj 4 odstotkov nižjo porabo glede na leto 2023. Nižja je tudi poraba primarnih goriv, pri čemer je bila poraba premoga nižja kar za 18,3 odstotkov, povečala se je poraba plina, slabih 58 odstotkov distribuirane toplote je bilo proizvedene v kogeneracijskih procesih, 20 odstotkov toplote je bilo proizvedene iz obnovljivih virov energije, dobrih 55 odstotkov distribucijskih sistemov pa je glede na merila energetsko učinkovitih. Povprečna maloprodajna cena toplote je bila v preteklem letu 9 odstotkov višja, najvišja v Ravnah na Koroškem, sledi Maribor in Trbovlje, najnižja pa v Velenju in Šoštanju.

Pravkar predstavljeno poročilo o stanju na področju energetike v preteklem letu je ena izmed obsežnih in pomembnih nalog Agencije za energijo, še zdaleč pa ni edina. Agencija za energijo je nacionalni regulativni organ na področju trga z energijo, ki s svojimi pravili, usmeritvami in odločitvami ter nadzorom zagotavlja stroškovno učinkovito delovanje izvajalcev dejavnosti prenosa in distribucije tako električne energije kot plina, skupno gre za 19 podjetij. Agencija nenehno spremlja poslovanje teh podjetij, jih usmerja v stroškovno učinkovito izvajanje dejavnosti in razvoj omrežij, ki bo zagotavljal zanesljivo, varno in trajnostno oskrbo z energijo, ki mora biti tudi cenovno dostopna. Agencija vsem navedenim podjetjem na podlagi metodologije z odločbo zameji stroške poslovanja in vsako leto znotraj regulativnega okvira spremlja in z odločbo ugotovi odstopanja. Načrtovani oziroma priznani stroški reguliranih podjetij se odrazijo v tarifah za obračun omrežnine, ki jo plačujejo vsi odjemalci.

5. TRKA (VI) 14.20

(nadaljevanje) Ob tem agencija spremlja tudi poslovanje in daje soglasje k izhodiščni ceni toplote. V letu 2024 je bilo registriranih 122 distribucijskih sistemov, namenjenih za oskrbo s toploto. Distribucijske sisteme je upravljalo 51 distributerjev v skupno 68 občinah. Poleg navedenega agencija nadzira delovanje trga, izvaja stalni monitoring trga in na podlagi evropske uredbe vodi preiskave za ugotavljanje in preprečevanje tržnih manipulacij in zlorab trga. V letu 2024 je bilo aktivnih 22 tovrstnih postopkov. Agencija tudi odloča v sporih med uporabniki omrežja in operaterji odloča kot drugostopenjski organ o pritožbah zoper soglasja za priključitev, pri čemer smo prav v preteklem letu in tudi v letu 2023 beležili izjemen prirast zaradi zaključitve sheme net meteringa in povečanega števila priključitev, velik del teh je bil tudi zavrnjenih. Agencija odloča tudi kot drugostopenjski organ o pritožbah. Torej zoper soglasja za priključitve, izdaja deklaracije in odloča o podporah za proizvodnjo iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji, pri čemer smo tudi beležili izjemen porast tovrstnih vlog. Spremlja in poroča o izpolnjevanju ciljev na področju učinkovite rabe energije in izvedbe energetskih pregledov. Agencija je tudi nadzorni organ s pooblastili, kot jih imajo posamezne inšpekcijske službe, ter je tudi prekrškovni organ. Evropska in nacionalna zakonodaja naloge regulatorjev nenehno širi, saj je področje energetike v povezavi s cilji EU o doseganju podnebne nevtralnosti in vzpostavitvi zares delujočega notranjega trga za energijo pred številnimi izzivi. Tako z vidika razvoja in delovanja omrežij kot pravilno delujočega trga z energijo, ki potrošnikom zagotavlja trajnostno naravnano energijo po dostopnih cenah. Kljub nenehno povečanem obsegu dela in težavah pri zaposlovanju ustrezno usposobljenega kadra, o čemer v Državnem zboru vsako leto tudi poročamo, smo tudi v letu 2024 odgovorno izvedli vse naloge, tiste, ki smo si jih zastavili v programu dela, kot tudi tiste, ki jih nismo mogli načrtovati, saj so posledica naknadno sprejete zakonodaje. Ob tem pa smo ravnali tudi stroškovno učinkovito, saj so bili odhodki agencije za skoraj 7 odstotkov nižji od načrtovanih.

Toliko z moje strani. Kar se tiče predstavitve, z veseljem odgovorim na kakršnokoli vprašanje. Hvala.