Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim. Fiskalni svet je v oceni proračunskih dokumentov pred tremi tedni za leto 2026 in 2027 že opozoril na javnofinančna tveganja, ki bi lahko dodatno poslabšala stanje javnih financ in pri tem izrecno izpostavil božičnico oziroma zimski regres. Zimski regres ni bil vključen v sprejeti proračun za leto 2025, ne najdemo ga niti v proračunskih dokumentih, ki so trenutno v obravnavi za leto 2026 in 2027, zato se znova pojavlja vprašanje ali realističnosti proračunskega načrtovanja oziroma dejanske razpoložljivosti sredstev. To je še posebej pomembno, ker so se po sprejemu proračuna za leto 2025 makroekonomske zadeve bistveno poslabšale in se je priliv prihodkov letos upočasnil. To bi moralo prostor za nepredvidena oziroma neplanirana plačila zmanjšati, če ne celo izničiti. Iz trenutne realizacije proračuna je sicer razvidno, da bodo letos investicije verjetno precej manjše od predvidenih v sprejetem proračunu in da bo hkrati občutno več sredstev namenjenih za plače. Enostavno povedano, država se glede na sprejeti proračun zadolžuje za previsoko ocenjene investicije, sredstva, pridobljena z zadolževanjem, pa namenja za prenizko ocenjene plače in za zimski regres, ki v proračunu ni bil predviden. Naše ključno opozorilo v oceni proračunskih dokumentov se je namreč nanašalo na trajnost ukrepov in za njihove posledice za položaj javnih financ. Tega bo namreč trajno poslabšal tudi zimski regres. Naše napovedi in tudi napovedi Ministrstva za finance že brez zimskega regresa pa nakazujejo primanjkljaj okoli 3 procente BDP v letu 2027. Če je vlada še lani napovedala povišanje sredstev za zaposlene sektorja država v 2027 glede na 2024 za 0.4 odstotke BDP, letos jeseni za 0,9 odstotka BDP, bi to lahko po naši oceni povišanje skupaj z zimskim regresom znašalo 1,6 odstotne točke BDP, sam delež v BDP pa bi znašal okoli 13 odstotkov BDP. Za primerjavo, v letu 2024 je povprečje za EU znašalo okoli 10 procentov, le v štirih državah pa je delež presegel tega, ki ga pričakujemo v Sloveniji. Tudi proračunski načrti držav EU ne nakazujejo takšnega povečanja sredstev za zaposlene, kot je načrtovano pri nas. Občutno povečanje deleža sredstev za zaposlene je tudi eden glavnih razlogov, zakaj se slovenske javne finance v vedno večji meri oddaljujejo od zavez iz srednjeročnega načrta za obdobje 2025 do20 28, in tukaj pač podajam samo v pojasnilo in hkrati opozorilo. Izpolnjevanje teh zavez je pogoj za ohranjanje srednjeročne vzdržnosti javnih financ, k doseganju tega cilja pa vodi le preudarna, predvidljiva in stabilna fiskalna politika. To še posebej velja v sicer že negotovih gospodarskih okoliščinah in ob številnih neizbežnih javnofinančnih obveznostih. Fiskalni svet ocenjuje, da so trenutne usmeritve in izvajanje fiskalne politike od navedenih želenih lastnosti oddaljujejo tudi z odvajanjem zimskega regresa. Hvala lepa.