Hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, cenjeni gostje. Dovolite, da vam v skrajšani obliki predstavim mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, ki je na 18. izredni seji, 6. novembra, obravnavala Predlog zakona o izplačilu zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije. Komisija predlog zakona podpira. Državne svetnice in svetniki, državne svetnice in svetnike je v razpravi najprej zanimalo, ali imajo pravico do zimskega dodatka res vsi zaposleni, se pravi tudi poslovodne osebe. V nadaljevanju so izpostavili spornost zakona, ki ureja dve povsem ločeni materiji, in sicer zimski regres in tako imenovane normirance. Ti dve vsebini nista povezani in ne bi smeli soditi v isti zakon, saj je takšno združevanje materij proti načelu jasnosti in enotnosti materije, kar v praksi pomeni, da zakon meša delovno, pravno in davčno zakonodajo. Povezano s tem jih je zanimalo tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Prav tako jih je zanimalo, glede na visok proračunski primanjkljaj, kako bodo opravičili dodatno povečanje stroškov državnega proračuna. Izpostavili so tudi težave javnih zavodov, ki tega odhodka gotovo nimajo v planu, ob tem, da ne planirajo presežkov prihodkov nad odhodki in ali bo res lahko država v tako kratkem času pokrila stroške božičnice, kar tudi obljublja, da se ne bo zgodilo, da bi, da bi na koncu javni zavodi nosili posledice všečnih predlogov vlade.

V nadaljevanju so opozorili na to, da so uspešna podjetja že izplačala tako imenovano božičnico, kar zanje ne predstavlja nikakršnih težav. Vsekakor pa bo to težava za približno 30 odstotkov podjetij, ki plačujejo, ki poslujejo negativno.

Državni svetniki so izrazili nezadovoljstvo tudi s samim postopkom sprejemanja zakona. Na Ekonomskosocialnem svetu se je vsebina predlaganega zakona obravnavala ločeno, pri čemer do dela, povezanega z normiranci, Ekonomskosocialni svet ni imel zadržkov. Zato je združevanje obeh vsebin, skupaj z božičnico, s katero pa ESS ima zadržke, skrajno nekorektno. Ob tem so še enkrat izpostavili, da ne nasprotujejo božičnici tako v javnem kot v zasebnem sektorju, vendar zagovarjajo to, da bi morala biti prostovoljna, kar pomeni, da jo izplačajo tisti, ki si to lahko privoščijo. V lanskem letu je kar 40 odstotkov podjetij izplačalo božičnico tudi do maksimalnega zneska neobdavčenosti. Se pravi do višine povprečne neto plače v Republiki Sloveniji. Tako, da so v Ekonomskosocialnem svetu predlagali, da božičnica ostane neobvezna in to neobdavčena, pa tudi neoprispevčena in na prostovoljni ravni. Anketa je za letošnje leto namreč pokazala, da bi kar 64 odstotkov podjetij letos izplačalo božičnico. To pomeni, da ob dejstvu, da 30 odstotkov posluje negativno in se božičnice dejansko ne more privoščiti, ostaja le 6 odstotkov podjetij, ki poslujejo pozitivno in ki ne bi izplačale božičnico, se pravi, da je težava v 30 odstotkih podjetij, ki pa se jim z izplačilom božičnice ogrozi poslovanje. To pomeni, da ne nasprotujejo božičnici, želijo, želijo pa, da je neobvezna in da ostane motivacijski element v podjetjih, ki dobro poslujejo.

Prav tako se ne strinja z argumentom, da se božičnica izplača tudi zaradi visoke, predvsem prehranske inflacije, saj božičnica ni namenjena, ni namenjena finančnemu korektivu zaradi draginje, ampak ima država za to druge inštrumente, kot na primer draginjski dodatek. Nenazadnje država v zadnjih letih skozi dohodnino pobere bistveno več davka, kot je to strošek božičnice za vse zaposlene v Republiki Sloveniji. S spremembo Zakona o dohodnini, ki je začel veljati s 1. 1. 2023, je zaposlen z minimalno plačo vsako leto bil prikrajšan za znesek plačila v višini božičnice, zato bi božičnica lahko izplačala država vsem iz naslova dodatnih virov, ki so s spremembo zakona prišle v javno blagajno. S tem zakonom se krši tudi pravila Ekonomskosocialnega sveta, s katerim so se socialni partnerji zavezali, da nobene spremembe davkov in prispevkov ta Vlada ne bo sprejela brez soglasja socialnega partnerja. To so posebej podpisali 2. aprila ob sprejemu pokojninske reforme. Tudi pomeni, da je vlada povsem, da je vladi povsem vseeno, če krši dogovorjeno oziroma dogovori nimajo nobene teže. Zato bi pričakovali, da se o tem pogovarjamo na ESS in se dokler se ne doseže dogovor, ta zakon v Državnem zboru ustavi.

Državne svetnice in svetniki so izpostavili tudi, da sindikalna stran ni povsem zadovoljna z zakonom, saj se je vanjo uvrstilo tudi področje normirancev, s čimer se v nekaterih delih sindikati z njim ne strinjajo. Kar se tiče božičnice, sindikati zagovarjajo, da se božičnica izplača za vse, ne glede na to, ali delajo v javnem ali zasebnem sektorju. Tako kot to velja za letni regres. Menijo tudi, da dialog na ESS ju teče in da pravila ESS niso kršena. Je pa res, da je s strani delodajalcev dialog večkrat onemogočen.

Ker če dialog ne gre v smeri, kot si ga zamislijo, enostavno zapustijo pogajanja. Predstavniki predlagatelja zakona so pojasnili, da gre pri regresu za delovno pravno pravico, tako da je tudi do zimskega regresa upravičen vsak, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Vezano na združevanje materije so pojasnili, da to pri snovanju zakona ni bil njihov namen, vendar je v vmesnem času prišlo do vložitve več poslanskih zakonov v parlamentarni postopek. V povezavi z normiranci, ki so pripravo ločene novele zakona o dohodnini onemogočili s tem, da bi moral zakon, ki bi ga pripravila vlada, pričeti, počakati na proceduro in ga ne bi bilo možno uveljavljati s 1. 1. 2026. Prav tako tudi ureditev zimskega regresa vsebuje davčno obravnavo, kar pomeni, da je tudi to del zakonske materije, urejena, urejanja davčne zakonodaje, kar izpostavlja tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora.

Kar se tiče financiranja, bodo sredstva za izplačilo zimskega regresa v javnem sektorju zagotovljena, prav tako bo zagotovljeno nadomestilo teh stroškov posrednim in neposrednim proračunskim porabnikom. Zakon je glede tega zelo jasen, ker določa tudi roke, do kdaj naj bodo zahtevki za povračila podani in do kdaj mora biti povračilo zavodom, kakor koli tudi kakorkoli tudi dano, to je do 31. decembra letošnjega leta. Nadalje so predstavniki predlagatelja potrdili tudi to, da je želja Vlade zagotoviti, tako kot pri letnem regresu, enak znesek vsem zaposlenim, kar je tudi analogija letnega regresa. Vlada se tudi zaveda morebitnih težav podjetij in pa tudi časovnega roka, zato predlaga nekatere ugodnosti, in sicer, da se zimski regres pod določenimi pogoji lahko izplača do 31. marca prihodnjega leta.

Državne svetnice in svetniki so v nadaljevanju razprave še enkrat poudarili, da delodajalci ne nasprotujejo božičnici. Nasprotujejo pa predvsem temu, da se 6. 11. 2025 pogajamo o obvezi, ki zapade 18. 12. do 2025. Glede na izplačilo regresa. V javnem sektorju so se spraševali, če je to sploh v skladu z Zakonom o izvrševanju proračuna, ki pravi, da se v breme proračuna lahko prevzemajo obveznosti do 30. septembra, izplačila pa so lahko do 31. decembra istega leta.

Predstavnice predlagatelja predloga zakona so dodatno pojasnile, da vezano na javne finance zakon določa postopkovna pravila, kako se bodo sredstva zagotovila in kako bo tekel tok zahtevkov s strani posrednih proračunskih uporabnikov do neposrednih proračunskih uporabnikov. Kar se tiče dodatka za upokojence so dodatno pojasnili, da je to vsebina pokojninske reforme oziroma novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je bila že obravnavana. Tako da s tem zakonom zgolj zagotavljajo, da bo do tega izplačila v letu 2025 res tudi prišlo. In to plačilo ne bo zaustavil potencialni referendum. Hvala vam.