Hvala lepa za besedo, gospa predsednica, lep pozdrav vsem skupaj. Torej, uvodoma bi rada opozorila, da je Zakonodajno-pravna služba v tem primeru imela na voljo izjemno kratek rok. Predlog zakona je prišel v ponedeljek, je bil vložen v zakonodajni postopek v ponedeljek ob 11.30, naše mnenje je bilo izdano v četrtek ob 12. zato, da bi se ustrezno lahko pripravili amandmaji in bi se tudi z Zakonodajno-pravno službo uskladili, da bi se Državnemu zboru delo olajšalo. Naše mnenje je spisano na dobrih osmih straneh, kjer opozarjamo, kaj je narobe s posameznimi določbami in na dolgo in široko utemeljujemo tudi zakaj. Ta predlog zakona, kot je bilo že ravnokar povedano in kot je razvidno iz gradiva, vsebinsko posega v tri zakone z različnih pravnih področij in zato je predlagatelj se je odločil za uporabo tako imenovane omnibus tehnike, ta pa je v danem primeru zelo sporna. Zakaj? Večkrat je Zakonodajno-pravna služba, pa tudi Ustavno sodišče smo že opozorili, da se taka tehnika lahko uporabi zgolj izjemoma, ob izkazanih utemeljenih razlogih, da običajna tehnika noveliranja ni ustrezna, uporabna oziroma dopustna naj bi bila samo v primeru enotnosti osrednje vsebine in njihove neločljive medsebojne povezanosti. Kdaj gre za tako neločljivo povezanost? Če je njihova vsebina skladna in je potrebna hkratna uveljavitev posameznih določb, da bi se njihovomedsebojno neskladje preprečilo, v obravnavanem primeru temu seveda ni tako. Zdaj, glede na cilj, ki je naveden, sicer samo pri, pri predlogu za postopanje po nujnem postopku se da ugotoviti, da je skupni cilj teh treh ukrepov le v uveljavitvi zakona v letošnjem letu. Kar je v bistvu, predvidevam, da bi za to bil lahko dan še določen čas, da se ne bi tako izjemno hitelo, saj v bistvu smo na začetku novembra. Samo hitenje pa je seveda zelo vprašljivo. Tudi poslanci in Državni zbor bi bilo dostojno, da ima za proučitev predloga zakona in pripomb in amandmajev ustrezen čas za premislek.

Naslednji problem je zakonodajni referendum. Izven tega, kar je minister opozoril, smo mi opozorili, da je v tem omnibusu se spreminja tudi Zakon o dohodnini. Zdaj, Ustava je tukaj jasna in pravi, da referendum, naknadni zakonodajni referendum ni dopusten za zakone o davkih. To pa ne velja za ureditev oziroma uvedbo nekih institutov, ki se le posredno nanašajo na obdavčitev, in sicer z dikcijami, da je, da so ti instituti, so ali niso obdavčeni. To pomeni, da je dohodnina, določbe, ki se nanašajo na dohodnino, bi morale biti izvzete iz referendumskega odločanja, druge pa ne. Zdaj, Državni zbor je v obeh primerih, torej, če dopusti ali če ne dopusti referenduma, postavljen v izrazito neugoden položaj, ker v obeh primerih, da če dopusti ali pa če ne dopusti referenduma na tak način sprejme odločitev, ki je ustavno pravno sporna. V predlog zakona so vključene tudi določbe o zimskem dodatku, ki ga, kot je bilo navedeno sicer je uvedel Zpiz-2O, kjer je v teku še zbiranje podpisov pod zahtevo za razpis referenduma. Na tak način, da se že zdaj sprejema zakon, ki ureja isto materijo, se obide oziroma celo zlorabi referendumsko odločanje, kar pomeni neskladje z 90 členom Ustave. Rok zbiranja podpisov se sicer, kot je bilo povedano, izteče jutri. Ker je referendum ustavni inštitut, bi zato terjal posebno spoštovanje, tako s strani Vlade kot Državnega zbora. In so zato te določbe, ki so umeščene tudi v Zpiz-2O, ki je še vedno pod grožnjo referenduma, neprimerne.

Posebej smo opozorili na poglavje o prehodnih in končnih določbah, ki je pomembno zaradi pravne varnosti in pravnih posledic. Bistvo prehodnih določb je, da se uredi prehod iz ene v drugo ali drugačno ureditev, torej ko nova ureditev v celoti ali delno nadomesti prejšnjo. Zato je izjemno sporno, da se v tem predlogu zakona v prehodne določbe umeščajo določbe glede zimskega dodatka. Umeščene bi morale biti v materialne določbe. S tem se namreč bistvo prehodnih določb popolnoma zgreši. Razlog, ki je pa predlagatelja vodil k takšni ureditvi pa predvidevam, da ni ustrezen.

Glede posameznih pripomb, pri 1. členu smo si zastavili vprašanje ali gre res za temeljne subjekte zakona. V 2. členu smo izpostavili, da je napačna dikcija do ureditve v zakonu, ki ureja delovna razmerja. Tak način normiranja sodi v prehodne določbe. To je bilo treba preoblikovati. Nadalje, pri 3. členu smo izpostavili vprašanje zakaj se določbe 3. člena in tudi nekaj naslednjih vežejo ravno na 18. dan po preteku plačilnega obdobja. Dobila sem pojasnilo, da temu botruje 134. člen Zakona o delovnih razmerjih, ki pa določa le skrajni rok za izplačilo plače. Ker niti zimski dodatek niti zimski regres nista plača, bi se to lahko uredilo drugače oziroma kasneje. K 4. in 5. členu je Zakonodajno-pravna služba podala določena vprašanja in opozorila, med drugim tudi, ali je bilo treba poseči tudi v Zakon o prispevkih za socialno varnost, kar v tem predlogu zakona ni urejeno. 6. in 7. člen predstavljata tretje poglavje in urejata položaj, na kratko rečeno, normirancev. V zvezi z zakonodajnim gradivom smo opozorili na neskladje med gradivom v uvodu in predlaganimi zakonskimi rešitvami. Na kratko. Uvod pojasnjuje, da je treba odpraviti anomalije, da sistem normirancev pomeni odmik od načela obdavčenja po ekonomski sposobnosti zavezanca od enake davčne obravnave zavezancev z enakimi oziroma podobnimi dejanskimi prihodki, da se ne sme vnašati prevelike enakosti med zavezance, da tak princip povzroča distorzije tudi na drugih družbenih sistemih, da rešitev predstavlja visoko davčno ugodnost, za katero ni stvarno utemeljenih razlogov in da se je višanje deleža priznanih normiranih odhodkov, da se tako povečuje število tistih deležnikov v sistemu, katerih obnašanje je usmerjeno predvsem v cilj doseganja čim večje davčne ugodnosti in je v bistvu s tem cilj sistema normirancev zgrešen. V nasprotju s tem pa je to poglavje zaključeno ravno obratno, čeprav je ta uvod, ki sem ga delno povzela, utemeljen in podkrepljen s strokovnimi analizami, praktičnimi primeri. Zaključuje pa se tako, da se bo s tem spodbudilo posameznike, da svojo dejavnost širijo in še vedno ohranjajo administrativno enostaven način ugotavljanja. Temu sledijo tudi določbe. Zakonodajno-pravna služba pa je na neskladje v zakonodajnem gradivu seveda morala opozoriti. Prav tako smo opozorili na pogosto spreminjanje določb Zakona o dohodnini glede normirancev, saj to postane sporno z načela vidika pravne varnosti, ki obsega stabilnost in preglednost pravnega reda in predvidljivost, pa tudi samo načelo varstva zaupanja v pravo. V danem primeru gre sicer za nepravo retroaktivnost. Saj država z zakonom posega z učinkom za naprej. Vendar lahko to prekomerno posega v načelo varstva zaupanja v pravo. Tak poseg je sicer dopusten, če bi zakonodajalec navedel stvarno stvaren razlog, utemeljen v prevladujočem in ustavno dopustnem javnem interesu in če bi bile spremembe na pravnem področju relativno predvidljive tako, da bi se prizadeti subjekti s spremembami lahko vnaprej seznanili in se jim prilagodili. Določbe upoštevajo tudi predhodna davčna leta, tako da po mnenju ZPS se zavezanci niso mogli ustrezno prilagoditi na predlagane rešitve zakona. 6. in 7. člen, ne glede na zapis 1. člena in naslov samega poglavja de facto predstavlja odstop od določb Zakona o dohodnini, saj njihove določbe tudi ponavlja, kar to ni odstop. Tudi obrazložitev je zapisana tako, kot da gre za novelo Zakona o dohodnini. Pri 9. členu smo opozorili, da so kazenske sankcije predvidene le za zimski regres. Posebej pa smo izpostavili vprašanje, saj tretji odstavek navaja posredne in neposredne proračunske uporabnike, posebej pa še javni gospodarski zavod brez vsakršne utemeljitve. Glede na ustanovitelja in na zakonodajo. Na primer tudi zakon o javnih uslužbencih, ki določa obseg javnega sektorja, se javni gospodarski zavod lahko šteje za posebnega uporabnika. Če pa je bila prevzeta ureditev s področja javnih financ, to je predvsem Ziprs, pa se zastavlja vprašanje, zakaj ob tem ni naveden tudi javni zavod. Kot sem že rekla, posebne obrazložitve oziroma nikakršne obrazložitve v zvezi s tem ni. Predvidena je sankcija za delodajalca posameznika. Tukaj smo ministrstvo opozorili, da mora izhajati iz Zakona o prekrških, kot določa kazenske sankcije, ne pa iz področnih zakonov. V zvezi s prehodnim določbam smo pri 12. členu opozorili na nejasnost ureditve, predvsem ali so določbe 12. člena sploh potrebne, pa tudi na vprašanje, ali se že izplačana poslovna uspešnost hkrati z zimskim regresom ali se v presežku in kako se vključi sploh v davčno osnovo? To bi bilo treba zapisati jasneje. S prehodnimi določbami, s pripombami, smo opozorili tudi, glede na prej omenjeni rok, 18., da se sicer v zakonih prehodne določbe standardno sklicujejo na določene dni od uveljavitve zakona. Potem imamo izjemno sporno dikcijo v 17. členu, ki pogojuje zakon, saj se glasi, če ta zakon začne veljati po 18. decembru in tako naprej. Na kratko rečeno, take določbe se v zakon ne pišejo, da se, da se določa neke norme, ki pridejo v poštev ravno za vsak slučaj. 18-i člen se nanaša na zimski dodatek, umeščen je med prehodne določbe, kar ni pravilno, saj bi moral biti umeščen v materialne določbe. Taka ureditev, glede na Zpiz-2O, ki bo ali ne bo uveljavljen, če bo hkrati uveljavljen tudi ta zakon, je napačna, saj gre za dvojno ureditev. Potem pa mogoče še, da predlog zakona neenotno uporablja dvojno in ednino glede posameznih določb. Tukaj pride v poštev seveda poznavanje pravil nomotehnike.

Zdaj, rada bi povedala pa še nekaj. Po Ustavi ima Vlada kot predlagateljica zakona ena izmed štirih poseben položaj. Ustrezno ga ureja tudi Poslovnik Državnega zbora. Če se omejim samo na zakonodajne postopke in na predloge zakona, moram povedati, da ima Vlada na ministrstvih za pripravo zakonskih besedil visoko kvalificirano in visoko usposobljeno strokovno osebje, zato naj bi bil predvsem vsak predlog zakona, ki ga Vlada vloži v zakonodajni postopek, oblikovan, temu se reče perfektno. To pomeni, da bi bil vložen predlog že sposoben takojšnje objave v Uradnem listu, ne pa da se v državnem zboru spreminja tako glede premalo domišljene vsebine, kot s čisto nomotehničnimi in redakcijskimi popravki, s čimer se obremenjuje delo Državnega zbora.

Samo še glede amandmajev. V petek smo se z ministrstvi nekaj sicer usklajevali. Uradno sem jih dobila šele prej, nisem jih detajlno proučila v celoti. Kot vidim, se enim pripombam iz pisnega mnenja ZPS sledi, drugim pa ne. Zdaj, glede samih napak, kot jih vidim na prvi pogled. V naslovu zakona je še vedno izpuščen zimski dodatek. V amandmaju k 4. členu je po moji presoji še vedno nejasno, ali gre za to preseganje zimski regres, če presega višino določeno s trem členom, ali je tukaj upoštevana tudi poslovna uspešnost ali ne. Potem glede 8. člena, ki ureja nadzor, ki naj bi ga imela Inšpektorat za delo in Furs je treba opozoriti, da za prehodne določbe, kjer je tudi urejena materija, ki bi morala biti urejena v materialnem delu zakona pa nadzor sploh ni predviden. Kar je seveda ni v redu. To se nanaša tudi na nov tretji odstavek 9. člena, ki ureja določbe 14. člena. Tudi te so brez nadzora in še vedno kazenske določbe govorijo samo o zimskem regresu. Pri 12. členu je treba povedati, da se v bistvu drugi odstavek samo razbije na dva stavka, obrazložitev pa še vedno ni popolnoma jasna. V zvezi z 18. členom, tukaj so dodani novi peti, šesti in sedmi odstavek. To ni nastalo na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe. Pomembna pa je obrazložitev, po kateri naj bi zimski dodatek zaradi samega namena, to je blaženja socialne stiske in to naj bi bil osnovni namen tega dodatka, zato se izvzema iz plačevanja prispevkov, izvršbe in tako naprej. Vendar pa to ne drži. Zimski dodatek je po zakonu Zpiz-2O predviden za vse upravičence v enaki višini, tudi za tiste, ki imajo zelo visoke pokojnine in torej nikakor ne more iti za socialni prispevek, socialni transfer in blaženje socialne stiske. To bi bilo zaenkrat vse. Hvala lepa.