Hvala lepa. Tudi na Ministrstvu za delo podpiramo predlog zakona, ki prinaša zimski regres, omogoča letos izplačilo božičnice za upokojence in pa in pa prinaša razbremenitev za normirance. Zdaj mogoče, če najprej obrazložim malo postopkovno. Glavno temo, ki jo prinaša ta zakon, to je zimski regres, smo na ministrstvu za delo predlagali že pred dvema letoma v sklopu prenavljanja zakona o delovnih razmerjih. Takrat smo presojali, enako kot zdaj, da je tak ukrep smiseln in potreben zaradi problema upadanja kupne moči, zaradi problema oziroma zaradi naslavljanja večje zanimivosti redne zaposlitve za iskalce zaposlitve. In pa, ker imajo številne države po Evropi primerljive države, po Evropi tako ureditev že Španija, Avstrija, Grčija če omenim par primerov. Tudi v Sloveniji poznamo letni regres v znesku minimalne plače in zimski regres v znesku polovice minimalne plače, ki sledi določbam, ki veljajo za letni regres je smiselna in sistemska. Letos je na pobudo predsednika Vlade tak predlog bil tudi podan v septembru. Najprej smo ga predstavili socialnim partnerjem, tukaj moram malo postopkovno razložiti, glede na to, da so tudi socialni partnerji z obeh strani z nami. V Ekonomsko-socialnem svetu smo najprej obravnavali izhodišča o tem zakonu in predlagali na vladni strani sklep, da se ustanovi pogajalska skupina. Tega je delodajalska stran zavrnila. Zato smo se v naslednjih tednih oktobru dobili ločeno. Najprej sta se vsaka od strani dobili s predsednikom Vlade, da bi tam preverjali pogajalski interes na vladni strani, zagotovljeno je bilo, da pogajalski interes je. Predsednik Vlade je tudi vmes napovedano višino božičnice 639 evrov za podjetja, ki se soočajo z likvidnostnimi težavami ali pa za podjetja, kjer si poslovodstva ne bi izplačevala nagrad za letošnje leto omogočil znižanje na eno četrtino tega zneska, se pravi na 160 evrov. Kasneje smo se dobili ponovno na Ministrstvu za delo, da bi ta pogajanja nekako stekla, ampak na vztrajanje delodajalske strani smo se dobili z vsako stranjo posebej, ne skupaj in nazadnje smo v ponedeljek 27. 10., ko smo tudi določili dan, ko se moramo pač odločiti, ali gremo z božičnico naprej in v kakšni obliki, poskušali na ponovni plenarni seji ta pogajanja zaključiti, ampak delodajalska stran je sejo bojkotirala. Tako da smo se s sindikalno stranjo, ki je za mizo ostala takrat, pogodili o tej ključni stvari, se pravi, kateri delavci dobijo polno božičnico in kateri bi dobili zgolj sto 60 evrov. Dogovor je bil, da se zakon preimenuje v zimski regres, da veljajo zanj enake določbe oziroma smiselno enake določbe kot za letni regres. Se pravi, da podjetja v težavah lahko razliko med 160 evrov in 639 izplačajo do 31. marca, in to je trenutna oblika v zakonu. Se pravi, razumemo, da vsa podjetja letos nimajo kapacitet, da bi polno, polni zimski regres do novega leta izplačala. Predvsem zaradi časovne stiske, namreč zakon je bil napovedan zgolj tri mesece pred zaključkom leta. Zato zakon omogoča, da ta podjetja letos izplačajo 160 evrov, preostanek pa v naslednjem letu, ko se lahko ta strošek umesti v maso plač za naslednje leto, s čimer pričakujemo, da težav pri izplačevanju ne bi smelo biti.

Kot rečeno, na Ministrstvu za delo zakon iz navedenih razlogov oziroma rešitev iz navedenih razlogov podpiramo.

Druga stvar je božičnica za upokojence, kjer smo se s socialnima partnerjema soglasno v pogajanjih o pokojninski reformi dogovorili, da se uvede za upokojence nov prejemek. Božičnica letos bo znašala 150 evrov, potem se pa bo zlagoma do leta 2030 povečevala na 250 evrov, od takrat naprej pa vsako leto uskladila z inflacijo. Letos mora biti seveda ta prejemek izplačan decembra. Problem, ki je nastal vmes, je pobuda za zakonodajni referendum, ki zakon zaustavlja in zaradi zaustavljanja zakona, časovnega zaustavljanja zakona tudi ob neuspehu pobude za referendum, božičnica letos ne bi mogla biti pravočasno izplačana. Zato tukaj dajemo v zakon nastavke, da bo lahko. Lahko pa na tem mestu že povem, da je pobuda za referendum, ki se časovno zaključi jutri, do zdaj zbrala slabih 11000 podpisov. Torej lahko z 99,9 odstotno gotovostjo rečemo, da bo neuspešna in da bo pokojninska reforma taka, kot je bila s socialnimi partnerji dogovorjena. In da bo pokojninska reforma taka kot je bila s socialnimi partnerji dogovorjena, stopila v veljavo še letos.

Tretja tema v zakonu so normiranci, kjer na Ministrstvu za delo navedenim rešitvam ne nasprotujemo, opozarjamo pa, da bo treba o vprašanju normiranstva v naslednjem mandatu izvesti temeljit socialni dialog, da se pogovorimo o ustreznosti sistema, o primernosti za zelo različne skupine, ker seveda se razume, da da je trenutna ureditev primerna za obrtnike in podjetnike. Po drugi strani imamo pa še dve skupini, ene bi jaz poimenoval kot prekarci, to so tisti, ki so vsiljeni v samozaposlitev zaradi davčne ugodnosti tega sistema, zanje je ta oblika bistveno manj primerna, ker jim ne zagotavlja varnosti, ki jo prinaša redna zaposlitev, na tretji, tretja skupina znotraj tega sistema pa so dobro plačani profesionalci, ki se zaradi davčne optimizacije odločijo za uporabo sistema normiranstva in tudi njih bi bilo treba obravnavati drugače, kot obravnavamo obrtnike in podjetnike. Ker če gledamo na sistem z vidika davčne optimizacije, vam bom navedel en podatek o katerem smo se veliko pogovarjali med pokojninsko reformo. Normirancev v našem plačnem sistemu je 10, 11 odstotkov in skupaj prispevajo v maso prispevkov za pokojnine zgolj 4,7 odstotka in to je nesorazmerje, ki ga bo treba nasloviti. Ne govorim pri obrtnikih in podjetnikih, ki seveda potrebujejo posebno obravnavo in tak režim, ampak govorim predvsem kako odpreti vprašanje prekarcev in pa vprašanje dobro plačanih profesionalcev, ki sistem izrabljajo za davčno optimizacijo. Toliko bi mogoče kot svoje zadržke ob strani podal.

Zakon v celoti, z vsemi tremi rešitvami pa seveda podpiramo.