Hvala, predsednik. Hvala poslanki Rajbenšu za vprašanje.

Zdaj, res je, da se s tem predlogom, ki ga je Evropska komisija pripravila se precej, bi rekla, spremeni sam sistem razdeljevanja evropskih sredstev. Kot ste sami omenili, gre v bistvu zdaj za štiri celovite sklope, ki so del večletnega finančnega okvira. Danes smo govorili predvsem o sklopu kohezija in skupna kmetijska politika, ki obsega večji del VFO. Kot sem že rekla, gre sicer malo za zmanjšanje skupnega okvira, ampak vseeno. Prioritete Slovenije tukaj so, da zagotovimo predvsem večji skupni denar VFO(?). To se pravi, Slovenija si prizadeva, da je ovojnica VFO visoka in celo, da prispevamo več kot je 1,26 procentov, kar je trenutni predlog Evropske komisije. Gre to na račun predvsem povečanja poglavja dva in pa poglavja tri. Tukaj govorimo o konkurenčnosti, ki se glede na trenutne izračune poveča kar za 130 procentov. To pozdravljamo, ker sledi to vsem poročilom, o katerih smo v Državnem zboru že govorili. Gre tako za Draghijevo poročilo, poročilo lete, na podlagi katerega moramo okrepiti konkurenčnost in pa strateško avtonomijo Evropske komisije. To se pravi, poglavje dva tudi zelo pomembno za Slovenijo. Govorimo še o poglavju tri o tako imenovanem zunanjem ukrepanju, ki trenutno predvideva skoraj 50 procentno povečanje in pa o evropski javni upravi, kjer gre za manjši znesek. Skupaj pa seveda brez tega odplačila Next generation EU, o katerem sem že govorila. Je Evropska komisija v samem predlogu že pripravila razmejitev in razmejitev predvsem kar se tiče poglavje ena. Zdaj sicer poglavje kohezije in skupne kmetijske politike je nekako združeno tako da težko govorimo o tem, koliko je država zdaj dobila ali izgubila. Ker gre za res, bi rekla, reformo celotnega VFO in predvsem si prizadevamo, da sam obseg, ne v bistvu, bi rekla ne, ne zmanjša sredstev za Slovenijo. Trenutne številke kažejo nekaj malo zmanjšanja, ampak kot rečeno, sama pogajanja bodo potekala in upamo, da se bodo zaključila konec naslednjega leta. Pogajanja potekajo v različnih delovnih skupinah kot tudi na samem svetu, tako da imamo še nekaj časa, da res močno okrepimo naša stališča. Mi pozdravljamo nov način izvajanja NRPP, kot ste sami omenili, tudi mora prispevati k samim poenostavitvam in ne sme predvsem voditi v zastoje pri samem črpanju proračuna EU, kar smo priča v večih državah, zato predvsem potrebujemo, kot sem že rekla, model za dovolj prožnosti, za ocenjevanje samih mejnikov kot tudi to, da financiranje politik EU, bi rekla, odraža trenutne izzive oziroma izzive, ki jih lahko pričakujemo za Evropsko unijo v naslednjih sedmih letih. Mogoče stanje ali pa okoliščine, s katerimi se soočamo danes ne bodo enaki za okoliščinam, ki se jih bomo soočali čez pet let. In predvsem je odgovornost Evropske komisije in pa nas držav članic, da bomo pripravljeni biti fleksibilni na te izzive in pa na bodoča financiranja, ki jih Evropska unija in seveda Slovenija potrebuje. Hvala lepa.