Hvala predsednik.

Ponovno pozdrav obema predsednikoma, spoštovani poslanke in poslanci! Še pod 2. točko dovolite, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem mesečnem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo 17. novembra v Bruslju. Glavna točka tokratnega zasedanja, ponovno večletni finančni okvir za obdobje 2028-2034. Svet za splošne zadeve bo opravil drugo tematsko razpravo o večletnem finančnem okviru, tokrat namenjena poglavju ena oziroma headingu ena, večletnega finančnega okvira, kamor sodita kohezijska politika in skupna kmetijska politika. Zato je to poglavje najbolj pomembno za Slovenijo in našo razpravo tam.

Kot veste, je Evropska unija julija letos predlagala nov večletni finančni okvir v višini tisoč 763 milijard evrov, kar predstavlja 1,26 procentov bruto nacionalnega dohodka EU. Komisija je predlagala predvsem povečanje sredstev za konkurenčnost in varnost ter pa nekoliko nižja sredstva za kohezijo in skupno kmetijsko politiko. Soočeni smo z nekaterimi močnimi pritiski držav neto plačnic. Zato komisija vseeno ni pristala na drastične reze pri dveh ključnih evropskih politikah. Predlog večletnega finančnega okvira vključuje tudi 150 milijard evrov za odplačilo dolga za financiranje programa Next Generation EU.

Bistvena novost je nadomestitev obstoječih skladov za financiranje kohezijske in skupne kmetijske politike ter notranjih zadev s tako imenovanim enotnim skladom za nacionalna in regionalna partnerstva.

Ta sklad naj bi financiral 27 nacionalnih in regionalnih partnerskih načrtov in en čezmejni, en načrt čezmejnega sodelovanja Interreg, ki bo nadomestil obstoječih kar 540 individualnih programov. Kot sem že rekla, to poglavje ena je za Slovenijo absolutna prednostna naloga v pogajanjih. V dosedanji razpravi se je veliko pozornosti namenilo vprašanjem združevanja programov v enotni načrt za nacionalna in regionalna partnerstva ter tudi sam spremenjen način izvajanja kohezijske in kmetijske politike. Kljub omenjenim izzivom za nas ostaja v pogajanjih najpomembnejše vprašanje sam obseg sredstev za Slovenijo na področju kohezije in kmetijstva v okviru združenega programa. To bomo močno izpostavili tudi na samem zasedanju sveta v ponedeljek.

Nova struktura nacionalnega in regionalnega partnerskega programa prinaša nekatere izzive. Predvsem nas skrbi, da se v procesu združevanja programov izgublja pomembna vloga politike razvoja podeželja, ki je bila za Slovenijo vedno zelo pomembna. Predlog Evropske komisije kot odgovor na pozive Evropskega parlamenta bi v tem pogledu lahko bil v pomoč, kar se tiče pogajanj, naših pogajanj za nadalje. Predlaga nov način izvajanja NRPP mora prispevati k poenostavitvam in ne sme voditi v zastoje pri samem črpanju sredstev proračuna EU. Za nas je pomembno, da model izvajanja ima dovolj prožnosti pri ocenjevanju samih mejnikov, pri čemer se mora upoštevati specifike držav članic. Slovenija bo poudarila tudi, da zahteve za vzpostavitev novih struktur upravljanja in spremembo obstoječih sistemov spremljanja in poročanja predstavljajo znatno administrativno breme, zlasti za manjše države članice, kot je Slovenija.

Mogoče dovolj to pri točki ena. In nadaljujem s pripravami na Zasedanje Evropskega sveta 18. in 19. decembra, kjer bodo naši voditelji razpravljali o naslednjih točkah; Ruska agresija na Ukrajino in nadaljnja podpora EU, razmere na Bližnjem vzhodu, večletni finančni okvir, širitev, migracije ter geogospodarske razmere in njihov vpliv na konkurenčnost EU. Zaenkrat zgolj, da Slovenija podpira predlagani dnevni red decembrskega zasedanja Evropskega sveta, podrobneje pa bomo predstavili stališča do posameznih vsebinskih sklopov v Državnem zboru decembra, ko bo posredovan tudi osnutek samih sklepov Evropskega sveta. Pod naslednjo točko, na kratko glede odnosov med EU in Združenim kraljestvom. Tukaj se bo svet zgolj seznanil z aktualnim stanjem, o čemer bo poročala sama Evropska komisija in na podlagi tega bo podal usmeritve za nadaljnje delo Evropske komisije. Poudarek bo predvsem na izvajanju dogovorov z vrha EU, Združeno kraljestvo ter na ohranjanje predvsem enotnega pristopa EU do te države. Združeno kraljestvo seveda ostaja za EU in za Slovenijo pomembna strateška partnerica in ključna zaveznica zlasti v luči zaostrene varnostne situacije v Evropi. Za nas je pomembno tudi prednostno področje, ostaja mobilnost mladih. Pri tem je cilj predvsem hitra in pravno trdna vzpostavitev programa izkušenj mladih. Pri tem je treba upoštevati načela vzajemnosti, enake obravnave in enake podpore naših mladih. Mogoče še pri točki Načrtovanje zakonodaje; govorimo o delovnem programu komisije za leto 2026. Torej ministri se bomo seznanili z, in državni sekretarji se bomo seznanili z delovnim programom, ta je bil objavljen že 21. oktobra. Slovenija bo v sami razpravi ta predlagani program komisije podprla, predvsem ker govori o viziji izgradnje bolj neodvisne Evrope. Izrazili bomo podporo industrijskim sektorjem, ki so strateškega pomena, krepitvi enotnega trga, zagotavljanju kakovostnih delovnih mest in krepitvi socialnega modela. Opozorili bomo tudi na pomen vključitve raziskav in inovacij v posamezne zakonodajne predloge in pozdravili bomo pobude, predvsem namenjene reševanju cenovne dostopnosti stanovanj in pa življenjskih stroškov. Slovenija bo pozdravila tudi podporo predlogom, katerih cilj je krepitev varnostnih zmogljivosti Evropske unije, kakor tudi utrditev sodelovanja s strateškimi partnerji. V luči krepitve enotnosti EU in njenega položaja v svetu bomo med drugim pozdravili tudi pripravo strategije za Bližnji vzhod. Pod naslednjo točko imamo Letni dialog o pravni državi. Gre za redno razpravo o napredku in odzivih na tem področju v posameznih državah članicah. Tokrat bodo na vrsti Bolgarija, Češka, Nemčija in Irska. Razprava bo osredotočena na ključne ugotovitve in priporočila, ki jih je Evropska komisija vključila v sama nacionalna poglavja o vladavini prava. Slovenija bo tukaj pozdravila in podprla prizadevanja Komisije za krepitev vladavine prava kot temeljne vrednote Evropske unije. Grem proti koncu, in pod točko Razno bo komisija predstavila še tako imenovani evropski ščit za demokracijo, Litva pa bo pod točko Razno opozorila na hibridne napade Belorusije na njeno ozemlje.

Toliko z moje strani in se zahvaljujem za pozornost.