Ja, hvala lepa ponovno za besedo.

Torej, pred vami je zdaj tudi poročilo o upravljanju z javnim dolgom Republike Slovenije za lani. V poročilu je izkazano nadaljnje zniževanje dolga sektorja država v deležu BDP. In sicer v primerjavi z letom pred tem, torej v letu 2023, je znašal 68,3, lani se je znižal na 66,6 odstotka BDP. To je v bistvu najnižji delež po letu 2019, ko smo imeli izravnane javne finance oziroma presežek v javnih financah in je javni dolg znašal 66 odstotkov. Ob upoštevanju likvidnostne rezerve, ki jo imamo, je pa v bistvu se pa potem dolg sektorja država na neto osnovi zniža pod referenčno mejo maastrichtsko 60 odstotkov.

Zdaj poročilo samo vsebuje podatke o izvedbi Programa financiranja državnega proračuna, podatke o zadolževanju pravnih oseb javnega sektorja, potem podatke o dolgu sektorja država po metodologiji presežnega primanjkljaja in dolga. In pa še podatke o izdanih poroštvih in jamstvih Republike Slovenije. Republika Slovenija se je lani za potrebe financiranja državnega proračuna zadolžila s kratkoročnimi in dolgoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji - se pravi z državnimi obveznicami in menicami - in pa s posojilom Evropske unije, se pravi za to posojilo iz načrta za okrevanje in odpornost v skupni višini 3 milijarde 855 milijonov evrov. Tako da je dolg samo državnega proračuna na dan 31. 12. 2024 znašal 41 milijard 246 milijonov evrov. In v primerjavi s koncem leta 2023 se je nominalno povišal za milijardo 400. Z zasledovanjem strateških ciljev pri zadolževanju in z aktivnim upravljanjem z dolgom Slovenija še naprej ohranja ustrezno visok povprečni čas vezave, se pravi 9 eno leto pri povprečni obrestni meri portfelja v višini 1,8 odstotkov. Evrska tehtana povprečna obrestna mera novo izdanega dolga je lani znašala 3,1 odstotka, pri čemer je povprečna ročnost do zapadlosti tega znašala teh devet let. Za obresti smo lani plačali 757 milijonov evrov oziroma 1,1 odstotek BDP. Zdaj, relevanten kriterij zadolženosti države v mednarodnem merilu je pa dolg sektorja države izražen v BDP. In kot rečeno, od leta 2020, ko je bil v bistvu preko 80 odstotkov, se je zdaj v štirih letih znižal na 66,6 odstotkov konec preteklega leta oziroma če povem v milijardah 44 milijard 905 milijonov in dolg državnega proračuna predstavlja 94 tega konsolidiranega dolga. Dolg enot, torej občin, če rečem lokalne, ravni države je konec lanskega leta znašal milijardo 156. Sklada socialne varnosti pa leta nista zadolžena. Če se primerjamo s povprečjem EU 27 ali pa z evropskim, torej z Evropo tu kjer imamo evro se je v bistvu prav tako znižal in v Sloveniji se v tej mednarodni primerjavi ostajamo podpovprečno zadolžena država. V obdobju 2021-2027 smo bili v zgornji tretjini držav z največjim znižanjem tega razmerja med dolgom in BDP.

Bonitetna ocena je ključnega pomena za naš nastop, torej za naš dostop do financiranja preko dolžniški kapitalskih trgov. Izkazujemo dolgoročne kreditne sposobnosti visokega investicijskega razreda. In danes imamo te bonitetne ocene še višje, kot smo jih imeli konec leta 2024. In sicer pri SNP imamo dvojni A s stabilnim izgledom, pri Fitch imamo A+ prav tako s stabilnim izgledom, pri Mudisu imamo A3 s pozitivnim izgledom. V letu 2024 je bilo izdano eno državno poroštvo za 250 milijonov evrov Evropski investicijski banki za obveznosti družbe 2TDK, unovčilo se je pa za 1,2 milijona evrov državnih poroštev, tako da stanje poroštev konec leta je 3 milijarde 870 milijonov evrov oziroma 5,7 odstotka BDP. Toliko za uvod. S kolegom iz zakladnice sva na voljo za morebitna pojasnila. Hvala lepa.