Spoštovani, hvala lepa. Zdaj za ta vprašanja, gospod Horvat, vi ste sicer želeli, da vam damo tole napisno. V redu, bomo pripravili napisno. Vem, da ste dobili zdaj že naš odgovor, da je bilo v letu 2024, koliko je bilo pobranih dajatev v pomurski regiji. Nekaj čez 620 milijonov. Mi imamo pa, ker me to redno vsako leto sprašujete, smo tudi pripravili že, smo tudi šli iskat, koliko pa potem v Pomurje se vrača. Ker vi, ne vem zakaj, ker res poznate zelo dobro javne finance, vi pogledate samo državni proračun in rečete, da iz državnega proračuna dobite z naskokom najmanj, ampak kot vplačujete v štiri blagajne, tako tudi dobivate iz štirih blagajn. Tako da, če bi hoteli primerjati jabolka z jabolki, potem je treba primerjati, koliko dobijo ljudje v Pomurju tudi iz pokojninske blagajne, iz zdravstvene blagajne, iz občin. In še nekaj je; vi tukaj primerjate samo projekte, medtem ko veste, da obstajajo poleg projektov tudi ukrepi, recimo obstajajo, ne vem, teh starševskih nadomestil, štipendij, otroških dodatkov. Tega vi ne vidite, vi to, ko gledate, ko spremljate Apro, kot rečete, vidite pač samo ta del. Tako da ko se zloži cela slika skupaj, in zdaj jo samo zato še ne moremo zložiti, ker nimamo zbranih podatkov, da bi jih po istem letu primerjali, ampak smo že blizu srečnega konca, tako da to boste dobili in boste videli, da je, da bistveno več pride v regijo iz štirih blagajn kot gre v štiri blagajne, to pa že lahko z gotovostjo rečem.

Potem ste se, potem ste vprašali, oba dva sta vprašala glede Svetlane Makarovič, obe glede tega nakazila. Trenutno je zadeva v ponovnem pritožbenem postopku na Vladi, tako da glede na to, da je, glede na to, da je v postopku, zadeva še ni zaključena in jo jaz ta hip tudi ne morem komentirati več kot toliko.

Prosili ste ali pa predlagali ste analizo glede teh javnih naročil, zakaj pride do, v več kot polovici primerov, ste rekli, samo do enega ponudnika. Jaz mislim, da je to pristojno ministrstvo, da to MJU, ki vsako leto pripravi tudi poročilo, a ne, o javnih naročilih, o izvedenih javnih naročilih, koliko jih je, dejansko je tam noter to vse pojasnjeno, zakaj je temu tako. Tako da ko bomo pripravljali pisni odgovor na vaša vprašanja, vam bomo to tudi priložili, tako da bo v bistvu vse zraven.

Zdaj pa, gospod Vrtovec, tole "poraba na zalogo", pa" obdavčitev na zalogo" pa takole naprej, a ne. Največja nesreča se je zgodila avgusta 2023, največja naravna nesreča. In takrat je zelo, zelo, zelo na hitro, se pravi v, bomo rekli, v dveh, treh mesecih je takrat Vlada zagotovila v proračunu 2023, je v bistvu pripravila rebalans na to temo in je bilo izplačil potem, če pogledamo statistiko v letu 2023, že 588 milijonov. Znotraj tega so bila tudi predplačila občinam 212 milijonov, ne 212 je občin, 218 je bilo teh predplačil oziroma so bila potem predplačila tudi za druge naravne nesreče, pa bom zdaj jaz se v bistvu skoncentrirala na tole ta veliko. In takrat je bila sprejeta tudi odločitev, da se uvede začasno namensko dajatev, da se ustanovi začasen sklad za obnovo po tej največji naravni nesreči. Uvedeni so bili torej, kot sem že v uvodu povedala, ta zakon je bil sprejet, bomo rekli, za božič leta 2023, zato tudi finančnih učinkov v proračunu, ki ste ga poslanci sprejeli za leto 2024, še ni bilo. In potem je, torej v letu 2024 se je to začelo zbirati višja stopnja DDPO, bilančni dobiček SDH in pa bilančni dobiček torej za, torej banke, davek na bančno bilanco. Tako da, če gledamo zdaj res tako veliko sliko v letu 2023, kot rečeno, teh 588 je bilo izplačil v teh par mesecih zagotovljenih, bomo rekli, iz davčnih virov. Potem je bil sprejet zakon, ki je uvedel te dodatne vire začasno za pet let in ustanovljen je bil ta sklad za obnovo Slovenije, kamor se stekajo vsi ti namenski prihodki iz teh dodatno določenih namenskih virov. In seveda, ker se je to začelo zbirati in ker se je nabiralo v letu 2024, mi smo pa seveda v letu 2024 tudi že izvajali obnovo in je bilo zato v državnem proračunu za leto 2024, so bile postavke pripravljene za porabo iz državnega proračuna. V letu 2024, ko ste vprašali, je bilo porabljenih iz državnega proračuna 465 milijonov za popoplavno obnovo. Ob tem, da morate vedeti, še enkrat poudarjam, da so bili v letu 2023 izplačana predplačila, tako da so občine večinoma, večji del teh predplačil so recimo občine uporabljale v letu 2024. Tako da zdaj, če gledamo zelo tehnično, boste pa v letu 2025, boste pa zaman iskali v proračunu to popoplavno obnovo, zelo malo je bo, samo ta del solidarnostnega sklada iz EU, ko smo dobili v državo smo pripeljali 428 milijonov nepovratnih EU sredstev za ta namen. Tako da letos se pa večina, glavnina, bomo rekli, popoplavne obnove pa financira iz tega SOS sklada, mu rečemo, Sklada za obnovo Slovenije. Tako da odgovor na vaše vprašanje je: v letu 2024 je bilo z dodatnimi prihodki nabranih 281 milijonov, v letu 2024 281 namenskih virov, ki so bili preusmerjeni v Sklad za obnovo Slovenije; letos, ko smo zdaj že konec leta pa ker se je de facto letos prvič pobral ta davek na bančno bilanco, je tega do danes 373 milijonov, a ne, tako da poraba v letošnjem letu iz tega sklada znaša 206. Tako da zdaj, ker je, veste, je treba, kot vedno rečem, številke je treba znati brati, a ne, ekrat imaš namenski vir, pol imaš sklad, pol imaš integralni proračun. Tako da za torej poročilo o porabi finančnih sredstev mi to vsak teden imamo pripravljeno, osvežimo. Te številke kažejo: v letu 2023 poraba 588, v letu 2024 poraba 465, v letošnjem letu zaenkrat poraba 271. Čakamo pa, kot vedno, to pa poznate, saj ste bili minister, da dejansko pridejo zahtevki, dejansko ob koncu leta pridejo tule do sredine novembra in potem izplačila, ki so dejansko že, bom rekla, refundacije temu, kar recimo občine zalagajo ali pa karkoli, se zgodijo tudi v dejansko v zadnjem mesecu. Tako da, ko ste tudi, gospod Horvat, vi ste gledali, da smo dejansko na investicijah šele na polovici, če tako pogledamo, od letos. Ampak zdaj smo že, ja, zdaj, malo še med leti skačemo, no, v letošnjem letu od 2 milijard 200 je poraba milijarde 100. Samo na Ministrstvu za infrastrukturo imajo zdaj nekih 200 milijonov računov, ki pač pridejo zdaj ob koncu leta, tako da za te investicije je dejansko pač tisti zadnji mesec ali pa zadnji kvartal je večkratnik pač porabe celotnega, celotnega leta prej. Tako da, zdaj, druge so bile, gospod Vrtovec, take bolj splošne ali pa pavšalne izjave, no, ampak tole, ko ste rekli, da pobiramo davek na zalogo ali karkoli, temu pa res ne morem pritrditi. Še sploh zato, ker je Vlada sprejela načrt oziroma več programov odprave te popoplavne obnove. Poseben je, za večino je pripravilo Ministrstvo za naravne vire in prostor, ki je tisto, ki drži roke in nad, torej občinami in glede, kot rečejo, nad svojimi vodarji, se pravi, za to bo mogoče pač gospod Vivoda še kaj dodal, a ne. In glede teh stanovanj oziroma to, ko se ljudem odkupuje tiste nepremičnine, kjer ne morejo več stanovati, se pravi, to je en velik program. Drug velik program je na infrastrukturi, kjer gre za obnovo cest in železniške poškodovane infrastrukture. Potem so pa še manjši programi s področja kulture, zdravja, solidarne prihodnosti in tako naprej. Tako da programi, kaj vse je treba obnoviti, popraviti, so za teh pet let težki približno 3 milijarde in pol, medtem ko naj bi z dodatnim virom, z dodatno obdavčitvijo pobrali nekje 2 milijardi. Če smo pripeljali še pol milijarde iz Evrope, potem se je enostavno ta slika, ko ste rekli na zalogo, pa vnaprej, pa tako ne zloži. Je pa dejstvo, da ko pride do ene take nesreče, da se seveda ne more vse začeti popravljati čez en teden, niti ne čez en mesec, niti ne še vse v enem letu, zato ker so bili, ne vem zdaj, če se pri zaključnem računu 24 največ pogovarjamo o tem, so bile te tehnična pisarna v bistvu ustanovljena, ki pomaga občinam, da pripravljajo vso dokumentacijo. Tako da jaz mislim, da vsaj tako tudi slišim s terena, da občine niso tako nezadovoljne z vsem tem, kar se zdaj v zvezi s popoplavno obnovo dogaja.