Najlepša hvala. To zadnje bistveno zaradi tega, ker gre za simptom kako ravnamo z davkoplačevalskim denarjem. Gospa državna sekretarka, verjamem, da kljub temu, da gre za 8000 evrov, za nekoga je to zelo veliko denarja. Namreč, 276000 ljudi v tej državi živi pod pragom revščine, pa me tudi mene zanima in mislim, da lahko bi kar takoj dobili ta odgovor, ne samo pisno, glede tistega poteka, ki v bistvu ta saga traja zdaj že skoraj dve leti, dve leti pa izplačila te nagrade. Na to temo smo imeli tudi že druge seje Komisije za nadzor javnih financ, tudi z ministrico za kulturo pa teh odgovorov nekako ne dobimo oziroma vse se vrača potem na drugostopenjski organ in potem nazaj v odločanje samo zaradi tega, da se čas zavleče do volitev.

Ima še kdo od poslank in poslancev za razpravljati? Okej, potem se sam prijavljam k razpravi, pa bom malce bolj široko razpravljal.

To, kar je govorila gospa Jenko glede javnih naročil. Sam sem preletel, a veste, mi imamo zelo veliko javnih naročil, kjer se pojavi samo en ponudnik in to so vrednosti nekaj deset milijonov evrov, imamo samo enega ponudnika, potem so ocenjene vrednosti ocenjene z neko višino, ponudba pride večja, potem se zavrne, potem pride do pogajanj, ampak še vedno večja ponudba od predvidene, kot je bila v samem javnem naročilu. Mene zanima, obstaja kakšna analiza, zakaj se to v državi dogaja, pa ne samo na sektorju, ki ga je omenila gospa Jenko, ampak tudi pri drugih resorjih, sem šel pogledat čez seznam in v bistvu res mi imamo skoraj polovico javnih naročil z eno ponudbo. Se pravi, kaj se dogaja v državi in če je kakšna analiza v tej vladi bila narejena na to temo, kajti gre spet za davkoplačevalski denar. Druga stvar, ki pa, se opravičujem, mene zelo boli, pa je, da sprejemamo v tej državi davke na zalogo. Ena izmed teh stvari je bilo tudi reševanje problema popoplavne obnove. Imeli smo tudi tukaj sejo Komisije za nadzor javnih financ na to temo, kjer smo govorili, da nam vsi govorijo, domačini in vsi iz Koroške, da tega ni za deset milijard evrov. Mi smo pa naredili balon pobiranja dajatev za to višino. Potem pa pozor! Leta 2024, če sem prav razumel, smo imeli sredstev pobranih za 400 milijonov evrov in niti tega porabljenega. Drži, gospa Jenko? Zdaj pa se zmenite, mislim, državna sekretarka pravi, da ne drži, gospa Jenko pravi, da drži. Torej, povejte, koliko denarja smo v letu 2024 namenili za popoplavno obnovo in koliko je vseh dajatev v letu 2024 na račun gospodarstva in zaradi tega tudi slabših plač je bilo pobranih. Zaradi tega, ker ste napihnili ta balon popoplavne obnove izključno zaradi tega, da se več denarja spravi v proračun na račun gospodarstva, obrtnikov, podjetnikov, tudi njihovih, tudi plač zaposlenih. Porablja se pa ta denar ne, nikjer se ne porablja. Pa mi povejte, če je bilo pobranih 400 milijonov evrov, koliko je bilo porabljenega in kje je še tistih deset milijard evrov, o katerih ste govorili, ko smo posebno strategijo pošiljali v Bruselj. Jaz bi rad videl kje je. Veste koliko je deset milijard evrov, to je deset drugih tirov. Torej, to je v bistvu zgrešena politika sprejemanja ukrepov na zalogo zaradi tega, da obremenjujemo gospodarstvo, ki ste ga tudi v letu 2024, če dobro pogledate ta zaključni račun, zaradi tega ga jaz ne morem podpreti, je bilo ponovno leto novih in višjih davkov, kar je v bistvu simptom te vlade. In tudi podatki z OECD za leto 2024 kažejo, da je delež bremen davkov in socialnih prejemkov se je pa lani v celotnem strošku dela na samskega delavca zvišal največ prav v Sloveniji in še več potem v Italiji. In potem naprej v OECD, pravi, Večje davčno breme tudi za družine ne glede na demografsko zimo, v kateri smo. Ampak leto 2024 je bilo tako simptomatično leto, ko se je vlada odločila, da bo davčni primež se bolj, še bolj zategnila. Tudi primanjkljaj 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda je ena izmed takšnih stvari ko so problematične, pa leta 2024 ni bilo nobenih izrednih stvari, poplave so bile 2023 drugače, pa tudi sem že načel, koliko ste zbrali v bistvu, koliko ste dodatno obremenili gospodarstvo iz tega naslova. Torej zaskrbljujoče stanje in o tem ne govorimo samo mi, saj o tem govorijo tudi evropske institucije, tudi OECD. V lanskem letu. Ob zaključnem računu je državna sekretarka dejala, da nas primerjati s Hrvaško, ker oni imajo davek na nepremičnine, saj mi ga imamo tudi v obliki NSUZ. Ja, že imamo. Vi bi radi dvakrat obdavčevali ljudi. Se pravi, nekaj bo treba narediti, absolutno, v smeri razbremeniti davčne razbremenitve. Tako da mene res zanima za poplave. Samo to lahko na kratko odgovorite, koliko ste zbrali denarja in koliko je bilo porabljenega zaradi tega, da ljudje na Koroškem vedo, da plačujejo za nekaj, česar pa ne dobijo.