Hvala lepa. Helena Jenko, vrhovna državna revizorka, pristojna za oddelek, ki je izvedel to revizijo zaključnega računa proračuna.

Spoštovane poslanke, poslanci in drugi vabljeni! Želela bi predstaviti v bistvu nekaj ključnih ugotovitev iz našega poročila. Kot veste, Računsko sodišče vsako leto to revizijo izvede. To moramo izvesti na podlagi Zakona o Računskem sodišču in Zakona o javnih financah. Kot je bilo že omenjeno, revizija ima dva dela oziroma dva cilja pravzaprav, v prvem delu je cilj revizije izrek mnenja o splošnem delu predloga zaključnega računa proračuna. Kot rečeno, tu preverjamo pravilnost izkazovanja proračunskih prejemkov in izdatkov, v vseh treh proračunskih izkazih, v drugem delu pa podajamo mnenje o pravilnosti izvršitve državnega proračuna, kjer pa preverjamo pravilnost poslovanja nevladnih vladnih proračunskih uporabnikov, in sicer, ali so prihodki in odhodki pravilni oziroma skladni z veljavnimi predpisi, se pravi, če proračunski uporabniki spoštujejo veljavna temeljna pravila javnih financ. Kot rečeno, smo letos v prvem delu izrekli pozitivno mnenje, v drugem delu, ki se nanaša na pravilnost izvršitve, pa tako kot že več let zapored mnenje s pridržkom.

Mogoče bi opozorila na nekaj ključnih nepravilnosti, ki smo jih zaznali v poročilu, nekaj je takšnih, na katere opozarjamo že več let. Pri nekaterih opažamo tudi izboljšave in napredek. Ena izmed teh, na katero opozarjamo že več let zapored je, da nekateri javni zavodi, predvsem s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja ter institucionalnega varstva starejših, najemnine, ki jih prejmejo za oddajo premoženja, evidentirajo v svojih poslovnih knjigah kot svoje lastne prihodke, čeprav gre za pravzaprav državno premoženje in bi jih morali v skladu z zakonom nakazati v državni proračun. Ker smo to opazili že več let zapored, smo letos podali priporočilo Vladi zaenkrat, da naj od ministrstev pridobi podatke o obsegu oddajanja premoženja v najem in o teh prihodkih od najemnin, da naj tudi prouči razloge, zakaj se zakon ne izvaja. In temu primerno potem ukrepa. Podobno kot v preteklih letih smo opozorili tudi na to, da je Zakon o vodah že pred več kot 20 leti, se pravi leta 2004, predvidel določitev kriterijev za plačilo vodne pravice, ki je pridobljena z vodnim dovoljenjem. In v 2024 ta podzakonski akt še ni bil sprejet, smo pa potem seveda, kot vemo, tudi zapisali, da je Vlada pa letos sprejela to uredbo, s katero je pa uredila plačevanje dovoljnine(?). Moram pa seveda dodati, da v tej reviziji izvrševanja proračuna pa ne preverjamo vsebine in ustreznosti te ureditve.

Več let opozarjamo tudi na pomanjkljivosti v načrtovanju odhodkov. Ugotavljamo, da se država zaradi previsoko načrtovanih odhodkov in zaradi tega tudi previsoko načrtovanega primanjkljaja zadolžuje več, kot bi bilo potrebno za izvrševanje proračuna. Za leto 2024 smo takoj ugotovili, da se je država zadolžila za več kot milijardo evrov več, kot bi bilo potrebno za financiranje izkazanega proračunskega primanjkljaja. Tudi v delu poročila, kjer preverjamo pravilnost izvršitve državnega proračuna, smo odkrili več nepravilnosti, predvsem na področju proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije, na področju plač, tekočih investicijskih transferov in na področju tekočih in investicijskih odhodkov. Na področju splošne proračunske rezerve smo opozorili, da o uporabi sredstev v znesku, ki je presegel 2 odstotka razpoložljivih sredstev rezerve, ni odločal Državni zbor, kot je to predvideno z zakonom. Občine so iz te proračunske rezerve prejele 234 milijonov evrov v obliki predplačil za odpravo posledic poplav iz leta iz avgusta leta 2023. V skladu z zakonom bi morali v roku enega leta od prejema teh sredstev poročati o porabi teh sredstev, pa smo ugotovili še v času izvajanja revizije, da za 18 milijonov evrov še občine niso izkazale upravičenih stroškov. Ministrstvo za naravne vire in prostor jih ni pozvalo k vračilu teh sredstev in zato smo tu predvideli tudi popravljalni ukrep in pričakujemo odzivno poročilo ministrstva zdaj v kratkem. Naložili pa smo, da preveri, koliko sredstev je, še ni bilo porabljenih oziroma ni bilo porabljenih upravičeno in da ustrezno ukrepa.

Obstaja še en vir, ki ga je tudi gospa državna sekretarka omenila, za financiranje občin oziroma za financiranje posledic po poplavah iz leta 2023. Ustanovljen je bil ta Sklad za obnovo. Ugotovili smo, da v letu 2024 je bil na ta sklad prenesenih skoraj 532 milijonov evrov, ki pa se v 2024 ta sredstva še niso začela porabljati. Seveda pa tu ne gre za nepravilnost. Samo opozarjamo pač, da ta sredstva so tam na voljo. Gre pa za ločen sklad, tako da, tu ne bi smelo priti do porabe za druge namene.

Pri splošni proračunski rezervaciji ugotavljamo, tako kot v preteklosti, da v lanskem letu je bilo teh sredstev porabljenih za več kot eno milijardo evrov - za 85 milijonov evrov. Od tega pa ugotavljamo, da je šlo za namene, ki bi jih bilo po našem mnenju možno predhodno načrtovati. Se pravi, po našem mnenju menimo, da gre tukaj malo za obvod od običajnega procesa načrtovanja.

Na področju plač so bile ključne kršitve, so se nanašale na nespoštovanje določb zakona o sistemu plač v javnem sektorju in drugih predpisov, predvsem v zvezi z različnimi obračuni in izplačili različnih dodatkov.

Na področju tekočih in investicijskih odhodkov so bile med najpogostejšimi ugotovljene nepravilnosti pri izvajanju postopkov javnih naročil. Ugotovili smo tudi kršitve Zakona o javnih financah. Predvsem pa tu izpostavljamo Direkcijo za infrastrukturo, kjer smo ugotovili nekaj nepravilnosti pri postopkih oddaje javnih naročil, ki so pa večjih vrednosti. ker gre za večje cestne in železniške infrastrukturne projekte. ...Na področju transferov že več let ugotavljamo nepravilnosti na področju šibkega nadzora ministrstev nad posrednimi proračunskimi uporabniki in drugimi prejemniki proračunskih sredstev, predvsem na področju zdravstva, izobraževanja in znanosti. Ugotavljamo, da ministrstva sicer nadaljujejo z nekimi aktivnostmi za izboljševanje nadzora, ampak da ta nadzor še vedno ni bil povsem ustrezen.

Mogoče opozorim še na eno ugotovitev, eno izplačilo, ki smo jih preverili na podlagi pobude, ki smo jo prejeli iz Državnega zbora, in sicer za izplačilo javnemu zavodu RTV Slovenija. Tu smo ugotovili nekaj nepravilnosti. Urad za narodnosti je v letu dva 2024 temu javnemu zavodu izplačal za 12,2 milijona evrov. Pred izplačili pa ni bila preverjena upravičenost zahtevkov. Pa tudi postopki, ki bi morali biti izpeljani, da bi v bistvu javni zavod dobil soglasje na finančni načrt, niso bili speljani.

Toliko zaenkrat na kratko. Hvala lepa.