Govor

Najlepša hvala. Ja, to je zelo pomemben podatek, Sklad za obnovo in razvoj pridobljena sredstva iz leta 2021, ko sem bil jaz minister, pa gospa Saša Jazbec še na Ministrstvu za javno upravo, se pravi, tista znamenita vlada, ki je bila zelo učinkovita tudi pri pridobivanju evropskih sredstev, tako kohezije kot NOO, in se zdaj lahko to pač črpa in to je absolutno v redu. Z eno, z eno malenkost različnim uvidom, kar ste vi dejali, gospa Rajbenšu, in sicer glede energetske učinkovitosti, to se strinjam, drugo pa je malo zeleni prehod. Naj vas opozorim, da je pred 14 dnevi Evropski parlament malce zadržal oziroma velika večina poslancev je tako preliminarno glasovala zelo nasprotujoče. glede entuziastičnih zelenih agend, ki se jih je na začetku oziroma ki jih je imela na začetku tudi ta vlada zaradi tega, ker tukaj oziroma v tem delu se morate zavedati, da to ni ravno krožno, ampak nobena entuziastična politika, tudi zelena politika pač entuziastična, torej nima pozitivnega konca. Tako da tudi ta sredstva iz Sklada za obnovo in razvoj točno vemo zakaj in kako so namenjena. Na Ministrstvu za finance imajo za to zaposlene ljudi. Tudi takrat, tista vlada je zloglasna, v narekovajih, je dala to Ministrstvo za finance, da upravlja s tem skladom. In saj pravim, to so v redu podatki. Mene potem skrbi črpanje drugih sredstev tudi iz kohezije, ampak spomnim se finančne perspektive 2014, ki je bila potem zaradi covida podaljšana. a veste, saj večinoma stvari je potem počrpanih res v zadnjih dveh letih mandata oziroma v zadnjih dveh letih finančne perspektive, zlasti zaradi tega, ker moramo biti v bistvu soglasni. Določeni projekti so vezani tudi na lokalno samoupravo, lokalne skupnosti in ni moč predvideti, kako oni pripravljajo te projekte. Sam sem se s tem veliko ukvarjal, lahko rečem, da smo imeli na ministrstvih posebne ekipe za črpanje evropskih sredstev, škoda pa je vsak evro, ki ga pustimo v Bruslju, da je tam, je škoda, da ga ne počrpamo, ne pa samo zlasti iz kohezije, da puščamo za konec, kajti s tem je zapravljen denar, pač lahko se ga počrpa čim prej, tem boljše. Ima Slovenija tukaj tudi veliko izzivov, ne samo seveda tudi nekatere druge države. Tako da ti podatki glede sklada za obnovo, to, da smo dobili odobritev teh sredstev, kar je državna sekretarka dejala, je absolutno pozitivno.

Veste kaj mene zanima, državna sekretarka, tukaj vidim na strani 19, pa tudi sami ste omenili, imate točka dva, dva, osem, šest(?) in spet Termoelektrarna Šoštanj. Saj mogoče ne boste znali povedati natančnih podatkov, mene sicer preseneča ta številka; realizacija sredstev je v prvi polovici leta 2025 znašala 243 milijonov evrov, kar je 56,8 odstotka načrtovanih sredstev in potem največ sredstev je bilo izplačanih za izvajanje gospodarske javne službe v linijskem prometu. Okej, tukaj, če prav razumem, gre za to gospodarsko družbo, ki deluje pod okvirjem Ministrstva za okolje. In gre za to, DUJJP, se pravi to posebno podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 2021, se pravi podjetje, ki skrbi za prevoze potnikov, multimodalnost in tako naprej. Če prav razumem, tukaj piše, največ sredstev je bilo izplačanih za to. Ali mi lahko poveste, koliko sredstev od 243 milijonov evrov je bilo izplačanih za delovanje te službe, ki logično subvencionira prevoze potnikov v železniškem in avtobusnem prevozu. Zaradi tega, ker tisti, ki mislijo, da je naša karta, ki jo plačajo za avtobus, draga, ne, bila bi še bolj draga, če ne bi bilo teh subvencij, če ne bi bilo te subvencije, ne. Jaz ne vem, spomnim se, pet let nazaj je bilo okrog sto milijonov evrov smo dali za linijski prevoz potnikov avtobusnega, se pravi avtobusnega prevoza. Pa še enkrat toliko recimo za železniški prevoz potnikov.

Zakaj me to zanima? Zaradi tega, ker tudi tukaj nimate potem vnaprej navedenega podatka, kar je bolj pomemben podatek; izvajanje gospodarske javne službe dobave toplotne energije Termoelektrarni Šoštanj na podlagi zakona. Mi imamo letnico izstopa iz premoga 2033, zaradi problema Teša, ki bi lahko potopil HSE, celoten holding, se je sprejel ta poseben zakon o, se pravi, se je tudi lani sprejel en poseben zakon, lansko leto. Tukaj me zanima koliko damo mi za toplo vodo v Šoštanju denarja, zaradi tega, da znamo izračunati, gospa državna sekretarka, koliko stane ta topla voda v Šoštanju za ogrevanje, torej, na prebivalca v občini Velenje in Šoštanj. Ker to ni hec. Zaradi tega, ker predvideni tisti zakon, ki smo ga v Državnem zboru sprejeli, je imel zelo velike finančne posledice. Nekako je šlo že iz glave ven, da smo to lani sprejemali v Državnem zboru, v Državnem zboru, me pa dejansko zanima. Zakaj? Zaradi tega, ker smo nekako ločili dober in slab del Šoštanja in ni nič narobe pri tem, tudi mi nismo nasprotovali temu zakonu.

Je tudi, to je pomembno, ampak kljub temu, če lahko na hitro poveste, če imate kakšen podatek, se pravi, da prevoz potnikov ločimo od Šoštanja, gre za hruške in jabolka, pa če lahko za prvo polovico poveste, koliko je šlo za prevoz potnikov in koliko je šlo za toplotno energijo v Termoelektrarni Šoštanj?

Ja, izvolite.