Spoštovani, lepo pozdravljeni!

Hvala lepa za besedo.

Kot ste povedali že sami, je vlada to poročilo pripravila konec avgusta, zdaj ga, obravnavamo ga tri mesece kasneje, tako, da jaz bi, seveda lahko predstavim to poročilo, ker se, če ne poslanci razburjajo, da poročila, ki jih pošiljamo, pa številke, ki jih tukaj prikazujemo, niso enake. Ampak zdaj smo v bistvu en mesec pred koncem leta. Tako bom, zato bom vseeno se čisto na kratko, torej posvetila temu pol letnemu poročilu. Standardna forma, podatki o realizaciji prejemkov izdatkov od januarja do junija in pa potem še vse ostale bilance.

Torej, gre za proračun, ki ga je Državni zbor sprejel konec leta 2024. V prvi polovici leta smo realizirali 47 odstotkov načrtovanih prihodkov in pa 48 odstotkov načrtovanih odhodkov. Zdaj, če gledamo najprej prihodkovno stran, na prihodkih smo realizirali dva pa pol več kot lani, enako v enakem obdobju in sicer na višjo realizacijo so vplivali predvsem za približno 200 milijonov višji davčni prihodki. Vidi se rast skupne dohodnine, ki je odsev višjih vplačil akontacije. Imamo polno zaposlenost, se pravi največ zaposlenih ljudi imamo najvišje plače, tako da v bistvu iz tega naslova so prihodki ugodni. Je pa dejstvo, da vsa dohodnina ne ostane državnemu proračunu, ampak seveda se jo deli z občinami. Tako, da je bila akontacija dohodnine višje za 96 milijonov, ampak en del tega so, kot rečeno, prejele občine. Višje povišanje je opazno aprila, zaradi davka na bilančno vsoto bank. To je bil letos pač prvič vplačan, smo na prejšnji seji razpravljali o tem, za kaj gre; začasen namenski prihodek sklada za obnovo. Potem pa v bistvu, če pogledamo EU. EU sredstva so v prvi polovici leta ali pa boste rekli še vedno, gospod Horvat bo rekel še vedno, ker gleda proračun.gov.si, so bila pač nižja od pričakovanih. Bi pa vseeno zdaj na tem mestu pa povedala eno veselo novico, da smo namreč prav danes dobili že na račun 440 milijonov evropskih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Tako, da vi ste gledali zdaj na 500 milijonov, kakor je bilo do včeraj, imamo zdaj nove skoraj pol milijarde v državi, tako da v bistvu se mi zdi, da je to kar lepa novica, ki potrjuje, da smo reforme, ki smo jih obljubili, investicije, ki smo se jih lotili, vsaj iz tega naslova, da jih pač uspešno izvajamo.

Zdaj, odhodki so, kot rečeno, znašali 47 odstotkov načrtovanih. Tekoči odhodki so se povišali zaradi izločanja sredstev za načrt za okrevanje in odpornost. Se pravi, za ta mehanizem, o katerem sem govorila in pa izločanje sredstev na sklad za obnovo, ta mehanizem pač vsakič sproti poudarim, da ne gre za končno porabo, ampak kolikor namenskega prihodka pride na prihodkovno stran, toliko se ga potem tudi izloči v sklad in se potem porabo spremlja pa na tem skladu. Zdaj govorimo o dveh proračunskih skladih: načrta za okrevanje in odpornost in za popoplavno obnovo po poplavah iz avgusta 2023.

Potem tekoči transferji so višji za 7 odstotkov, predvsem zaradi učinkov plačne reforme, ki jo čutijo javni uslužbenci. Potem za opravljanje gospodarske javne službe prevoza potnikov in pa zaradi nadomestila TEŠ z namenom začasnega zagotavljanja proizvodnje in dobave toplote in pa seveda v sklada socialnega zavarovanja je že v prvih šestih mesecih je bilo treba milijardo 200 milijonov evrov prispevati, se pravi v pokojninsko in v zdravstveno blagajno. Največji del tega transferja, skoraj 937 milijonov, je bil namenjen pokojninski blagajni. To je višje za 8 odstotkov od preteklega leta, kar je posledica rasti števila upokojencev in pa uskladitve pokojnin. Odhodki za investicije so v prvem polletju znašali 526 milijonov evrov. To je 4 odstotke več kot lani. Sredstva se vlagajo v modernizacijo enot Slovenske vojske, potem v opremo za njeno operativno delovanje, za torej infrastrukturo, železniško, cestno in pa subvencije. Subvencije so pa edina postavka, ki se je v bistvu znižala, 325 milijonov, kar je 65 milijonov manj kot lani, ker smo imeli takrat subvencije za draginjo. Tega letos ni več. In pa, kot rečeno, izločanje v sklad za obnovo, tako da primanjkljaj v prvih šestih mesecih je znašal 823 milijonov evrov. Za konec leta je bil v Državnem zboru sprejet nekje na ravni 1,87 milijarde evrov. In v bistvu nekje v taki višini smo ga ocenili ob polletju, torej načrtovan primanjkljaj naj bi bil ob koncu leta podoben, kot smo ga sprejeli v sprejetem proračunu. Toliko za uvod. Zdaj pa sem na voljo za vaša vprašanja. Hvala.