Hvala za besedo predsedujoča.

Lep pozdrav vsem!

Zakaj znižanje stopnje DDV ni odgovoren ukrep? Pri obravnavi moramo odkrito povedati nekaj ključnih dejstev. Znižanje stopnje DDV se morda sliši enostavno, kot je prej tudi kolegica v uvodni razpravi povedala, politično privlačno, vendar je eden finančno najbolj neučinkovitih, najdražjih in socialno najmanj ciljanih ukrepov, ki jih lahko sprejmemo. Bom tudi argumentirala zakaj. Fiskalna odgovornost, da DDV je najstabilnejši in najmočnejši vir proračuna. DDV predstavlja v našem proračunu med 36 in 38 procentov vseh davčnih prihodkov in vsako znižanje stopnje, vemo, še posebej na opozorila fiskalne politike, da zmanjša prihodke v stotinah milijonov, tukaj je konkreten ukrep nekje ocenjen, sto milijonov evrov. Posledično ogroža financiranje zdravstva, šolstva, pokojnin in neposredno, kot sem že prej omenila, vpliva na fiskalna pravila Evropske unije, kjer se potem vračamo v strožji okvir. Smo v času, to je treba povedati, ko država plačuje sanacije po poplavah. Vedno to opozarjam, skoraj v vsaki razpravi, da se kljub tako katastrofalnim poplavam, ki smo jih imeli, na naših državljanih zelo malo pozna, da država vlaga v sanacije po poplavah, da dvigujemo rekordna sredstva za znanost in šolstvo, da krepimo dolgotrajno oskrbo, da tečejo investicije v železnice, ceste, energetiko in v varnostni sektor in da bi to znižanje DDV pomenilo preveliko luknjo.

Mogoče, učinek na inflacijo bi bil kratkotrajen in zanemarljiv, kar se tudi opozicija strinja, da trgovci znižanje DDV v večini prelevijo v svojo maržo. Nikoli ne pride ta DDV, bom rekla, v celoti do cene potrošnika, ker pač poberejo trgovci ta velik del učinka. Se pravi, da je mogoče inflacijski učinek med ena in tri mesece. Cene storitev in prehrane, kjer imamo največ pritiska, je že dokazano neobčutljiv na DDV, kjer so glavni vplivi plače in energija. To potrjujejo tudi študije EMF, OECD in Evropske komisije.

Mogoče še socialni vidik. Sama menim, da znižanje DDV ne pomeni pomoč revnejšim, ampak pomaga bogatejšim, ker je DDV proporcionalen davek in potrošnja ni. Se pravi, ranljivi upokojenci, samohranilci dobijo najmanjši efekt, ker tudi žal najmanj zapravljajo in je učinek ciljan na tiste, kjer se ne zmanjšuje revščine in da namesto tega, da je druga smiselni instrument, kot so neke ciljane pomoči boljše. Mogoče še gospodarski argument. Jaz mislim, da podjetja ne potrebujejo znižanja DDV, ampak da se dela še naprej v predvidljivem okolju in je potrebno gospodarstvu zagotoviti predvidljivo okolje, stabilno regulacijo, predvidljive davke, digitalizacijo. In jaz se strinjam tudi hitrejše postopke v gradbenih, okoljskih in investicijskih zadevah. Torej mislim, da to znižanje DDV v tem delu ne bi pomagalo gospodarstvu, konkurenčnosti gospodarstva. Davek je, DDV je nevtralen.

Mogoče še pogledi Evropske unije. Države, ki so eksperimentirale s splošnim znižanjem DDV, recimo Nemčija med covidom, so ugotovile, da je strošek bil visok, učinek na potrošnjo zelo kratek, inflacijski učinek minimalen in trgovci so pobrali velik del koristi. In na koncu ukrepa so se cene vrnile na staro raven ali pa so se celo dvignile. In mogoče še dejstvo, da ima Slovenija že nižji DDV na splošno od povprečja Evropske unije. Povprečna standardna stopnja DDV v Evropski uniji je okoli 22 procentov. Slovenija je točno na povprečju in imamo eno najnižjih stopenj DDV na prehrano, devet in pol procenta, eno najnižjih na energijo in razmeroma nizko obremenitev turizma. Proračunski okvir, kjer sem že na začetku opozorila, tudi opozicija konstantno v razpravah opozarja na zadolževanje in opozarja na opozorila Fiskalnega sveta. Fiskalni svet vemo, da opozarja, da ni prostora več za zmanjšanje prihodkov, da bomo že s sedanjimi reformami ohranjali to vzdržnost, da moramo zmanjšati strukturni deficit in da pač veljajo pač žal pravila kot veljajo. Torej, znižanje DDV, po mojem mnenju, bi pomenilo tvegane postopke zaradi presežnega primanjkljaja. In seveda vemo, kaj sledi, sankcije, rezi v proračunu in tako naprej. In še enkrat, predloga ne bom podprla. Hvala lepa.