Najlepša hvala. Spoštovani, spoštovana predsednica, spoštovani predstavniki Ministrstva za finance.

Naj povem že na začetku, da mi ta Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost, ki je, katerega novela je relativno kratka, je pa izrazito smiselna, podpiramo. Zdaj, teh argumentov je kar nekaj. Prvič, se strinjamo, da ima takšno ureditev nekaj držav, kot je navedla doktor Čadoničeva. Ima jo Hrvaška; naj spomnim, da ima Hrvaška 5 procentno davčno stopnjo tudi na sadike in semena in na gnojila in druge agrokemične proizvode. To pomeni, da že tudi na sami proizvodnji hrane, že na tisti izvorni stopnji pazijo na to, da bi bila ta hrana relativno kvalitetna in da bi ta hrana kasneje, torej tudi končni izdelki, ki so zajeti v njihovo pet procentno obdavčitev davka na dodano vrednost, bi bili kolikor toliko manjši. Torej, po eni strani minimalno favorizirajo, lahko bi rekel, svojo hrvaško kmetijsko verigo, po drugi strani torej pa razumejo, kaj je to socialna država. Zdaj, izdelki, ki so navedeni, ki so del te pet procentne davčne stopnje, ki bi bili izvzeti, ki so sedaj po 9,5 procentov, se mi zdi, da so to klasična, klasični izdelki, ki so potrebni za povprečno populacijo, za to, da preživi. Predvsem tukaj vidim še bolj tiste, ki so na pragu tveganja socialne revščine. Veste, da je trenutni prag tveganja socialne revščine mislim, da 981 evrov. Lahko samo pogledam številne statistike, pred kratkim sem zasledil, koliko starejših oseb, ne samo, če gledamo povprečno pokojnino, ima pomanjkanje določenih beljakovin v prehrani, koliko ljudi ravno v tej kategoriji izgublja ravno zaradi tega tudi mišično maso in vse ostalo, kar starejšo populacijo ohranja še vitalno? Glede na to, da pod pragom revščine živi, lahko bi rekel, imamo več različnih virov, zadnji je tam, vsaj 150000 upokojencev ali več, moramo se zavedati, da imamo ogromno v Sloveniji pod pragom revščine, imamo ogromno samskih žensk vdov, ki živijo same v stanovanjih, v hišah, ki so si jih navadno s trdim delom nekako izborile in tisto, kjer najbolj varčujejo, je ravno hrana. Torej, če želimo, da imajo ti ljudje relativno kvalitetno hrano - tukaj ne gre za neka ekskluzivna specialna delikatesna živila z ne vem kakšno kakovostjo, ampak gre za tista osnovna živila, ki bi, kot so jajca, različne tri vrste mesa, ki so del tudi neke slovenske kulinarične verige, olje, po vsej verjetnosti tudi sladkor kot vemo, brez tega je težko, seveda v nekih zmernih količinah, kot je predhodnica povedala, maslo, mleko, glejte, tudi za otroke in tako naprej brez zelenjave tudi, mislim da, ne gre, kot tudi del neke zdrave prehrane in sadja. Jaz mislim, da je to, če obstaja neka socialna država, da je to neka, lahko bi rekel, neka iztočnica, o katerih se lahko pogovarjamo. Lahko so kakšne nianse, da dodamo še kako živilo, mogoče katero živilo odvzamemo, ampak da kar tako, glede na dobro prakso tudi v soseščini to odvzemamo, se mi zdi predvsem tisti, ki prihajate iz nekih strank, kjer imate prve vaše usmeritve, politične, da ste izrazito socialno naravnani, jaz mislim, da se prav tukaj pokaže, potem v praksi ta del drže.

Drugi del naših argumentov v Slovenski demokratski stranki je pa vezanih na trgovinski del. Jaz živim ob meji, živim v Slovenskih goricah. Ogromno Slovencev hodi ponovno po živila nakupovat v sosednjo Avstrijo. Ogromno Slovencev iz Ljubljane in zahodnega dela Slovenije hodi v Italijo - Italija ima to davčno stopnjo pet procentno. Trgovine z vrečkami, nekateri pišejo la familija, so polne teh ljudi - torej, mi izgubljamo tudi na tem področju. In Slovenija z davčno, predvsem pa v zadnjih dnevih, tudi v zadnjih letih trošarinsko politiko izgublja tudi enormna sredstva v slovenski proračun. Če smo pogledali slovenski proračun, nam v zadnjih treh letih izrazito pada. Prihodki tudi iz trošarinskega dela. Zdaj, ker pravi, da bo to izraziti manko v slovenskem proračunu. Hrana, glejte, je strateška surovina. Hrana je potrebna tudi, da imate neko zdravo populacijo, ne samo za mlajšo generacijo, ampak tudi za starejšo in jaz mislim, da se pri hrani in zdravju lahko bi rekel, mora biti na prioriteti vsake politike tisto prvo, kar mora biti. Tako da imamo tukaj vsaj dve kategoriji, ena je, da pomagamo Slovencem in Slovenkam, predvsem tistim, ki so na pragu tveganja revščine, ki si zelo težko privoščijo. In, ko smo nazadnje govorili tukaj na enem izmed odborov, ko sem kolegu Luki Mescu dejal, da vsi dvigi, tudi pokojnin, v zadnji vladi gospoda Goloba, so bili manjši kot je bila uradna inflacija, uradna inflacija. Jaz sem takrat govoril o 20 procentih, celo Luka Mesec me je popravil, bil je korekten, je rekel, 22 procentov je bila uradna inflacija, v hrani, ugotavljamo, da je bila ta inflacija, če bi gledal samo hrano, bi lahko rekel, da je hrana dražja za 30, 40, morda, nekateri produkti pa še za več procentov. Zato se moramo tega zavedati. Jaz verjamem, da je marsikdaj kateri trgovec, tudi goljufa, da teh 5 procentov marsikdaj se ne pozna tudi v drobnoprodajni ceni kasneje. Ampak jaz mislim, da se danes pri celi informiranosti in vse ostalo, te cene lahko korigirajo in da pri konkurenci, ki pa je v Sloveniji popolna, vsaj v tem delikatesnem delu, v živilski in predelovalni industriji, pa v trgovini, jaz mislim, da do tega momenta v Sloveniji ne bo prišlo. Zato apeliram tudi na kolegice in kolege, da ta predlog, ki so ga pripravili kolegi v Novi Sloveniji, nekako podpremo.

Jaz mislim, da lahko kaj izboljšamo tudi na tem odboru, mogoče izvzamemo kaj, dodamo kaj, ampak da je sama ta, sama, same te rešitve, ki so pomembne v tem, točno v tem trenutku, ki so primerljive tudi s sosednjimi državami in dobrimi praksami v Evropski uniji, da so za podpreti in jih tudi sam osebno kot tudi s kolegi v Slovenski demokratski stranki podpiramo. Najlepša hvala.