Najlepša hvala. Vsem, dober dan.

Zakon je dejansko zelo enostaven in ga verjetno že vsi poznate. V Novi Sloveniji smo najprej čakali na ukrepe predsednika Vlade, ki jih je napovedal v zvezi z draginjo hrane. Ker teh ukrepov ni bilo, smo se odločili, da damo sami enega od predlogov. In ta predlog je znižanje DDV na osnovna živila. Verjetno se vsaj v enem vsi strinjamo, da se je v zadnjem času hrana močno podražila in da ima tudi draginja pri hrani kar velik vpliv na samo inflacijo. Dejstvo je, da gre za majhno spremembo, vendar po vzoru drugih evropskih držav, ki jih bom naštela kasneje, predlagamo navsezadnje tudi ukrep, ki bo na daljši rok, daljši rok pa mislim recimo na eno leto, vendarle prispeval k temu, da bodo ljudje do osnovnih živil prihajali lažje.

Zdaj, mi smo izbrali osnovna živila, ki so znana kot košarica osnovnih živil in jih je tudi Ministrstvo za kmetijstvo pa tudi Statistični urad jih uporabljajo takrat, ko prikazujejo te cene in ko prikazujejo njihovo podražitev. Vzeli smo torej tista živila, ki jih povprečna slovenska družina največ uporabi. Pri tem bi rada vas prva opozorila, da smo vzeli tako osnovno meso kot tudi sadje in zelenjavo. Vzeli smo tudi belo moko, zaradi tega, ker mi v tej osnovni košarici se ne pogovarjamo o zdravju, ampak se pogovarjamo o dostopnosti do osnovnih živil. Tudi beli sladkor vam morda koga moti. Ja, kot sem že enkrat rekla, pogovarjamo se o dostopnosti do osnovnih živil, ne pa o dietetni prehrani ali pa bomo rekli o zdravi prehrani. Ampak zdrava prehrana dejansko je prehrana, ki pri človeku pri dalj časa uživanju ne povzroči bolezni, če jo uživaš v normalnih količinah. Zato tako kot tudi strokovnjaki pravimo, da so to osnovna živila, ki dejansko pomenijo mesečnem izdatku ali povprečne družine ali posameznih upokojencev in upokojenk, ki sodijo med najbolj ranljive skupine, pravzaprav pomenijo največji izdatek za hrano. Ob tem bi rada še posebej poudarila, da ko smo šli na teren, so ljudje dejansko rekli, da vsakokrat, ko gredo v trgovino, čutijo, da plačajo za enake izdelke vedno večjo ceno. Torej tudi sporočilnost prehransko-trgovski verigi je iz naše strani jasna: ustavite se tam, kjer se lahko ustavite. Preden smo zakon vložili, smo se pogovarjali z deležniki v prehranski verigi in dejansko skupaj ugotovili, da je to morda edini ukrep, ki ne bi dejansko posegel močno v njihova razmerja, bi pa potrošnikom prinesel, kot smo rekli, lažjo dostopnost. Mi računamo tudi na Varuha prehranske verige, ki je v tem trenutku še neprofesionalen, na ministrstvu za kmetijstvo, z novim Zakonom o kmetijstvu, ki smo ga prejšnji teden sprejeli, pa postaja, ko temu varuhu poteče mandat, to tudi profesionalna funkcija. Varuh v prehranski verigi pa pomeni avtoriteto, ki skrbi za to, da si kos pogače od njive do mize vzamejo vsi v pravičnem deležu. Zato smo tudi računali, da bi ta varuh odigral svojo vlogo, da bi se dejansko to znižanje iz 9,5 na 5 procenta poznalo v žepih potrošnikov. Dejansko smo tudi pogledali, katere države imajo takšno stopnjo in kako je vplivala na cene. To se pravi, naša soseda ima, enako kot zdaj mi predlagamo, 5 procentni davek, Italija 4, Slovaška 5, Poljska 5, Madžarska 5, Malta 5, Ciper 5, Belgija 6. Verjetno bodo na Vladi rekli, da se to ne bo poznalo oziroma da se bo ta znižan davek prelil v cene trgovcev; zdaj, avtomatično jaz tega ne bi trdila tako, posebno ker sem rekla, da imamo varuha. Po drugi strani smo pa tudi pogledali, da je v državah, ki to imajo, kot recimo na Portugalskem, se je za, se je za 70 procentov poznalo znižanje cen, medtem ko pri v Latviji je 88 procentov davka, se je prelilo v znižanje cen, tam sem rekla 70, 88, v Nemčiji 80 procentov, če zdaj govorimo o 4,5 procenta, ki bo nižji, se je prelilo v nižanje cen.

Zato mislimo, da je zakon omogoča pravičnost, torej pravičnost do tistih, ki si težko privoščijo osnovna živila. Je tudi eno pomembno sporočilo in je nekaj zelo, zelo konkretnega za naše potrošnike. Zato ga pač predlagamo in prosimo tudi vas, ki ste danes tukaj, še enkrat za razmislek, da bi ga, da bi ga podprli. Hvala.