Mag. Martina VerbančičHvala lepa za besedo.
Kot je bilo že omenjeno s področja Ministrstva za finance v predlogu zakona vključujemo dva ukrepa.
Prvi je bil že nakazan in sicer se uvaja nova ureditev, s katero bo davčni organ lahko v postopku davčne izvršbe za izterjavo neplačanih denarnih obveznosti, ki jih v skladu z Zakonom o prekrških izterjuje posegel tudi na denarno socialno pomoč, kar po trenutni, sedanji veljavni ureditvi ni mogoče. Zdaj, izjema se določa za prejemke tistih posameznikov, ki imajo neporavnane obveznosti z namenom preprečevanja oziroma odvračanja od izvrševanja nadaljnjih prekrškov. Namreč, izterjava oziroma poseg v navedene, se pravi, v denarno, socialno pomoč. Bo mogoč pod pogojem, da so bili v dveh letih pred dnevom izdaje sklepa o izvršbi pri davčnem organu za posameznika, ki je do teh prejemkov iz naslova denarne socialne pomoči upravičen, vloženi vsaj trije predlogi za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti, kar pomeni, da gre za nekoga, ki je v preteklih dveh letih storil več prekrškov, ki pa jih ni prostovoljno poravnal.
Drugi del ukrepa pa se nanaša na obvestilo davčnega organa centru za socialno delo v primeru, se pravi izdaje sklepa o izvršbi na prejemke iz naslova denarne socialne pomoči bo davčni organ na center za socialno delo poslal tako obvestilo, center za socialno delo pa bo presodil, ali obstaja verjetnost, da v takih primerih družina posameznega, se pravi denarnega družinskega prejemka ne bo porabila za namene, kot jih določa zakon, ampak in bo v takem primeru, če bo to tveganje obstajalo, se poslužila že sedaj veljavne možnosti, in sicer da se potem ti družinski prejemki izplačujejo oziroma v obliki konkretnih dobrin. S tem se v bistvu doseže, da varnost otrok in ostalih družinskih članov ne bo ogrožena.
Kar se pa tiče drugega ukrepa s področja Ministrstva za finance, je pa ureditev posebnega ukrepa, in sicer zaseg premičnega ali finančnega premoženja, ki ga lahko še pred uvedbo nadzora uporabi Finančna uprava Republike Slovenije, o pri izvajanju svojih nalog z neposredno zaznavo nekako pridobi podatek, da posameznik razpolaga s premičnim ali finančnim premoženjem, ki pa znatno presega dohodke, ki jih je napovedoval. Zdaj, ukrep tega začasnega zasega je v takih primerih nujen zaradi tveganja, da bo posameznik to premoženje odtujil oziroma skril, ker pogosto razpolaganje z njim niti ni razvidno iz uradnih evidenc in podatkov, s katerim davčni organ razpolaga, torej lahko s tem ugotovi oziroma te take okoliščine ugotovi organ zgolj na kraju samem. Torej ta možnost tega zasega bo možno, še preden FURS, Finančna uprava uvede postopek nadzora. In v takih primerih bo v bistvu zaseg omejen na najkrajši možni čas, se pravi 30 dni, v katerih mora Finančna uprava tudi začeti formalni postopek nadzora, in pa maksimalni instrukcijski rok šestih mesecev. Če v tem času ne bo izdana davčna odločba, s katerim se bo dejansko ugotovil davčni dolg, pa bo potrebno to premoženje tudi vrniti; s tem se zaščiti tudi zasebna lastnina, ki je v tem primeru udeležena. Hvala lepa.