Hvala lepa za besedo, predsednica.

Spoštovana predsednica, spoštovani članice in člani odbora!

Ključne rešitve predlogov, ki izhajajo iz pristojnosti Ministrstva za pravosodje in so vključene v Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, se nanašajo na spremembe Zakona o brezplačni pravni pomoči in Zakona o kazenskem postopku ter na odmik od določb Kazenskega zakonika. Predlagane rešitve so usmerjene v zagotavljanje učinkovitejšega pravnega varstva, večje zaščite žrtev ter nenazadnje tudi v racionalnejšo in preglednejšo porabo javnih sredstev, jasno pa je, da morajo biti povezane tudi z dodatnimi ukrepi za zagotavljanje boljše integracije in pomoči pri tem za marginalizirane skupine prebivalstva. S predlaganimi spremembami Zakona o brezplačni pravni pomoči se omejuje dodeljevanje brezplačne pravne pomoči v določenih prekrškovnih zadevah. Pomembna novost je omejitev dodelitve brezplačne pravne pomoči v primerih, ko je prosilcu že postavljen zagovornik po uradni dolžnosti. S tem se preprečuje dvojno financiranje istih storitev iz javnih sredstev ter neučinkovito podaljševanje postopkov zaradi menjav zagovornikov. Zakonodajno-pravna služba je podala obširno mnenje, ki mu bo predlagatelj skušal v največji možni meri slediti.

Glede predlaganih odmikov od določb Kazenskega zakonika. Predlog prinaša začasne ukrepe za učinkovitejši pregon nasilnih dejanj in večjo zaščito žrtev. Oškodovanci namreč pogosto pod pritiski ali iz strahu ne vložijo predloga za pregon ali ga kasneje umaknejo. Začasno se določa, da se bosta kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe in kaznivo dejanje ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru preganjala po uradni dolžnosti. Predlaga se tudi začasno zaostritev kaznovanja za kaznivo dejanje nasilništva. Kazen za osnovno obliko se zvišuje od šestih mesecev do treh let zapora. Kazen za hujšo obliko na od enega do petih let zapora. S predlogom zakona je zaenkrat predvideno, da bodo ukrepi veljali tri leta po uveljavitvi zakona, njihovi učinki pa se bodo sproti spremljali. Verjamem pa, da je možno najti ustreznejšo rešitev glede obdobja trajanja začasnih ukrepov. Predlagane rešitve stremijo k boljši zaščiti žrtev in učinkovitejšemu odzivu na nasilna ravnanja, pri čemer se ohranja načelo sorazmernosti.

Nadalje, predlagani sta spremembi Zakona o kazenskem postopku, ki v izhodišču sledita predlogu Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v izhodišču pa jih je podprlo tudi Vrhovno državno tožilstvo. Predloga krepita ravnotežje med pravicami obdolžencev in učinkovitejšim pregonom najhujših kaznivih dejanj. Glede tehtanja pri uporabi nedovoljenih dokazov smo seznanjeni s številnimi pomisleki pravnih strokovnjakov in civilne družbe in menimo, da velja določbo ponovno preučiti.

Druga rešitev se nanaša na možnost podaljšanja pripora v izjemnih primerih. Po trenutni ureditvi lahko pripor po vložitvi obtožnice traja največ dve leti. Predlaga se, da bi Vrhovno sodišče pri najhujših kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen najmanj osem let zapora, lahko izjemoma pripor podaljšalo za dodatno leto. Pri odločitvi bo sodišče upoštevalo naravo in težo kaznivega dejanja, predlog pa bo moral vložiti državni tožilec, obdolženec in njegov zagovornik pa se bosta lahko o predlogu izjavila. Obenem se predlaga racionalizacija postopka, namesto dvomesečnih preizkusov pripornega razlogov je predlog zakona, kot je bil sprejet na Vladi, predvidel, da se opravljajo na vsakih šest mesecev. Verjamem pa, da bo ta predlog z amandmajem poslanskih skupin določil sorazmernejše podaljšanje tega obdobja. Toliko za enkrat, hvala lepa.