Najlepša hvala.

Lepo pozdravljeni!

Sam bom uvodoma predstavil ukrepe z našega področja, se pravi s področja dela, družine in socialne zadeve.

Prva stvar je zaščita mladoletnih roditeljic in njihovih otrok, kjer zaradi žalostne statistike, da je po poročanju CSD Bela krajina in Dolenjska ta hip okrog deset mladoletnih mamic, mlajših od 15 let, smo se odločili, da politiko v tem delu preciziramo. In sicer do zdaj je bila to popolna diskrecija centrov za socialno delo, ki pa so se, tako kot številni drugi državni organi po navadi lotevali problemov z najmilejšimi ukrepi, če sploh. Zato jim z zakonom nalagamo, da v primeru, da je noseča mladoletno dekle mlajše od 15 let, po našem predlogu morajo sodišču predlagati postavitev pod skrbništvo in predlagam, da se za skrbnika imenuje Center za socialno delo. Razen v primeru, če presodi, da so otrokove koristi v zadostni meri zaščitene. S tem želimo zaščititi tako otroka kot mladoletno mamo. Kot vsi vemo, so pri nas spolni odnosi z mlajšimi od 15 let kaznivi.

Drugi ukrep z našega področja so izplačila denarne socialne pomoči v naravi. Zdaj, tukaj opozarjam, da so prakse centrov za socialno delo zelo različne. Recimo v Kočevju imajo, to mi je povedal župan, trenutno 300 plačil različnim gospodinjstvom socialnih transferov v naravi, po dogovoru pač, po večini romskim prebivalstvom, ker so ugotovili, da je to bolj učinkovito, če želijo zagotavljati nemoteno preskrbo s komunalnimi storitvami elektriko, vodo, da ne prihaja do izpadanja plačil in zato tudi do izklapljanja teh storitev. Po drugih centrih za socialno delo imajo drugačne prakse. Temeljni problemi, s katerimi se soočamo, pa so od tega, da delež otrok ne obiskuje šole oziroma zelo majhen, de jo zaključi. Po nekaterih podatkih osnovno šolo trenutno na Dolenjskem in v Beli krajini zaključi zgolj okrog 10 odstotkov romske populacije. Zato smo že od maja naprej v dialogu, da tudi obiskovanje osnovne šole, ki ga je treba brati tukaj kot otrokovo pravico, in otroški dodatki se izplačujejo s tremi nameni. Prvi namen otroških dodatkov po zakonu je preživljanje otroka, drugi je vzgoja otroka, tretji pa je šolanje otrok. Toliko povem za podlago tem ukrepom. In odločitev tukaj je, da se v primeru izpadanja otroka oziroma neobiskovanja šole po avtomatizmu prevede izplačevanje socialnih transferov v gospodinjstvu v naravo. Kar pomeni, da jim CSD neposredno plačuje položnice oziroma račun, račune oziroma blago in storitve, potrebne za preživljanje in izdaja naročilnice za nakup drugega blaga oziroma storitev in zgolj 10 odstotkov predvidenih transferov lahko prejmejo v obliki denarja. To se v primeru izpadanja šole zgodi za tri mesece. Z ministrstvom za šolstvo smo se danes uskladili tudi o kriteriju, kdaj se to zgodi. To se bo predvidoma zgodilo po tem, ko otroka več kot 30 ur ne bo v šolo. Za to, da šola sproti opozarja, ker do zdaj smo imeli temeljni problem ta, da je bila posredi inšpekcija za šolstvo. Inšpekcija za šolstvo je morala izdati odločbo, dokončno odločbo, pravnomočno odločbo in dostikrat je bilo šolsko leto že mimo, preden je CSD sploh lahko ukrepal, treba je ukrepati takrat, ko otrok začne iz šole izpadati. Bom pa samo še to opozoril, izplačevanje socialnih pomoči v naravi ni zgolj neka vrsta kazni, to pomeni, da mora iti socialni delavec v družino, da se mora s to družino dogovoriti, kako v bistvu skleniti z njo sporazum in se potem seveda s to družino tudi intenzivno ukvarjati za to, da se otroke opolnomoči, da hodijo v šolo in zato, da se družino kot gospodinjstvo postavlja na noge. Tako da izplačevanje socialnih pomoči v naravi je tudi oblika pomoči temu gospodinjstvu. To je en del.

Tretji del je, da bomo šli na izplačila socialnih pomoči v naravi tudi v primeru obsodbe za kriminalna dejanja. Tukaj mislim, da ne rabim nadaljnje razlage. Potem, v našem delu je tudi že en zametek integrativnega dela. To so javna dela, kjer občinam, ki prejemajo dodatna sredstva za evidentiranih romskih naselij, predpisujemo, da morajo 10 odstotkov javnih del v njihovih krajih nameniti izključno romski populaciji za to, da se bodo lahko zaposlili. Ker z našim pilotnim projektom, ki ga izvajamo od aprila letos z Zavodom za zaposlovanje Romani Zor, se je izkazalo, da imamo dvostranski problem. Na eni strani, da je pogosto vprašljiva motivacija pri Romih za delo, na drugi strani je pa zelo težko najti delodajalce, ki bi jih vzeli v službo. Tako da tukaj smo tudi včeraj govorili z župani in jasno povedali, da je to naše pričakovanje, da bodo začele občine delovna mesta zagotavljati in da bomo skupaj iskali načine, kako Rome zaposliti.

To potem imamo še izvršbe na socialne transferje, kjer smo v preseku z Ministrstvom za finance, tukaj pa predlagam, da Ministrstvo za finance to politiko malo bolj podrobno razloži.

Zdaj, kot koalicijski partner in član stranke Levica bom pa podal ob današnjem odboru uvodoma dve opozorili. Prvo je, razumemo situacijo na Dolenjskem in v Beli krajini, razumemo, da bo država morala pokazati napore, da zagotovi javni red in varnost in kot minister sem seveda tudi sodeloval pri pripravi tega zakona. Dejstvo pa je, da smo v zadnjih dneh dobili več opozoril civilne družbe, stroke, akademske skupnosti, bivših ustavnih sodnikov, trenutnih ustavnih sodnikov glede ustavne skladnosti, zakonitosti in sorazmernosti teh ukrepov. To so zadržki, ki jih delimo tudi v naši stranki in pričakujemo, da bomo z amandmiranjem ukrepov na odboru nanje adekvatno odgovorili.

In pa drugo opozorilo. Ukrepi, ki jih trenutno izvajamo tu, in ki se že izvajajo na terenu, včeraj smo na Vladi poslušali poročila Furs in policije, učinkujejo. Dejstvo je, da se klima spreminja tudi med romskim prebivalstvom. Po akciji Furs, kjer so prekrškarjem, ki imajo po 30 in več prekrškov na leto in jih ne plačajo, zaplenili nekaj avtomobilov, je šlo sporočilo po romskih naseljih, da se na ta način ne bo več dalo delati in vsi poročajo, tudi naši člani poročajo, da se v naseljih sproža debata kako se drugače začeti obnašati, organizirati, poiskati zaposlitev in tako naprej. Zdaj, moje opozorilo, ki ga ponavljam že 14 dni je, da po tem zakonu moramo nujno narediti naslednji korak in to je integrativni zakon, kjer bomo poskrbeli za to, da bodo prebivalci romske skupnosti, člani romske skupnosti živeli v urejenih naseljih v legalnih hišah z vsemi komunalnimi napeljavami, da bodo imeli možnosti za zaposlitev in seveda, zdaj jim zapiramo možnosti za nelegalne poti v življenju, moramo jim pa odpreti možnosti za življenje, ki bo prispevalo k skupnosti in k sobivanju. To smo tudi včeraj povedali županjam in županom iz regije in od vseh nas pričakujem, da se ne bomo na tem koraku ustavili, ampak da bomo takoj naslednji teden se lotili drugega koraka, ki je bistven. Sicer bomo ostali na pol poti in lahko situacijo še poslabšamo.