Hvala za besedo, spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Kakor ste dali napotilo, bom skušal biti zelo kratek. Kot prvo, da opozorim, nima nobene pristojnosti, da govorimo o višini sredstev, razen toliko, da vas seznanim, to ni pristojnost današnje predstavitve stališča Slovenije do predloga pravnega akta. Moram pa le opozoriti, da ne bo kdo gojil iluzije, da evropski finančni okvir ali pa sklad za konkurenčnost bo pomenil preobrat z Evropo. Ne bo. Da se razumemo, to so tako zelo majhna sredstva, ki jih delite s sedmimi leti, da so neprimerljiva s tem, kar dajejo naši konkurenti, bodisi Amerika bodisi Kitajska bodisi Indija, kot javni denar, da naredijo preboj. Ta sredstva so neprimerljivo manjša. To vam govorim zato, ker kar naprej je slišati hvalo s strani Evropske komisije, sedaj bomo pa naredili preboj, s tem denarjem ga ne moremo narediti. Kje je bistvo? Finančni okvir je kljub vsemu samo 1,26 bruto domačega proizvoda Evropske unije, kar je tako in tako več, kakor bo na koncu, ker ga države že skušajo nižati. Po drugi strani pa, če pogledate znotraj dveh milijard, je konkurenčnost koliko? Dobrih 10 procentov. Res pa je, da je potem še obzorje zraven, ampak... / oglašanje iz dvorane/ 2 tisoč milijard je 230 oziroma 234 milijard sklad za konkurenčnost. Ampak, ampak, znotraj tega je 131 milijard namenjeno področju, ki ima majhen multiplikator, gospodarski. To so, to je obramba, in so še nekatera druga področja, ampak multiplikator za to področje je znan, je majhen. Za tisto, kar Evropa najbolj zaostaja, ker ima največje potrebe, ker smo v tem trenutku v statusu kolonije, to je digitalna orodja, je pa namenjeno v tem trenutku samo slabih 55 milijard deljeno z dva deljeno z sedem. Da razumemo, kje smo. To v praksi pomeni, da v kolikor bo takšen sporazum, mislim takšen razrez na koncu sprejet, se breme, če želimo narediti preboj, pa ga moramo, prenaša na državne proračune posameznih držav, ki bodo morali sofinancirati denar, ki ga bomo dobili vse države iz Evrope, da v resnici naredimo preboj. Zakaj govorim tako zelo jasno? Saj tržno gospodarstvo ima neka svoja načela, ampak v trenutku, ko naši konkurenti javni denar vlagajo, področje, ki je slabše kot trenutno pri konkurentih, ne more narediti preboja, če je javnega denarja isto ali manj, mora ga biti več. To je prvo izhodišče o katerem sicer danes ne razpravljamo, ker ne govorimo o številkah, ampak mora biti jasno. Drugo, osnova tega dela, ki govori o konkurenčnosti, je, da je treba stvari voditi bolj transparentno, tudi centralizirano, to podpiramo. Stvari v Evropi se morajo dogajati enotno, zato ker gre za enotni trg, ne more imeti vsaka država nekih svojih pravil, potem pa govoriti, da smo enotni trg, ker potem nismo. Enotni trg, pomeni izenačena pravila za vse, ki delujejo znotraj evropskega prostora. Tako da osnovna usmeritev je pravilna. Dejstvo tudi je, da prihaja do združevanja 14 programov, ki v resnici sedaj obstajajo, čeprav se tisti, ki opravljajo posamezne programe, proti temu zelo borijo, ker je pač tako v naravi človeka, da vsak ščiti svoj fevd, je to dobra odločitev. Na enem mestu morajo biti zbrani podatki in tudi menedžiranje denarja in resursov.

Tisto, za kar pa se Slovenija z veliko skupino držav zavzema je pa naslednje. Prvič, model mora biti tako narejen, da kljub vsemu zadosti nečemu, kar je tudi osnova Evropske unije, da imajo od tega korist vse države članice. Mehanizem mora biti vzpostavljen tako, da imajo korist vse države članice, ne pa samo tiste, ki imajo v svojih državah, če temu tako rečem, multinacionalke. če poenostavim. Model v končni fazi mora biti narejen tako, da lahko tudi podjetja, ki so osnova gospodarstva Slovenije, pa tudi marsikatere druge države v Evropski uniji. To so podjetja iz skupine srednje majhna in mikro, so prav tako deležna javnega sofinanciranja na programih, ki je v interesu Evropske unije kot celote. To je tudi zapisano nekoliko bolj blago, sicer v stališču Vlade. Moram reči, da je zelo veliko držav, ki podobno razmišljamo. Tako, da verjamem, da bo tu narejen pomemben korak naprej.

Poleg tega pa naši resorji, gradivo, ki je pred vami je namreč v celoti usklajeno z vsemi resorji slovenske vlade, tako da pokriva vsa področja, opozarjajo, da bi zaradi menedžiranja podprogram, ki se imenuje zdravje, biotehnologija, kmetijstvo in bioekonomija, bilo smiselno dati v dve ločeni podskupini. Ena podskupina, zdravje, biotehnologija, ker ima nek svoj cilj. In druga, prav tako pomembna podskupina, kmetijstvo in potem bioekonomija, zato ker na ta način države tudi v tem trenutku znamo voditi projekte.

To je kratki povzetek, gospod predsedujoči.