Najlepša hvala za povabilo in besedo. Kot ste bili predhodno seznanjeni, je GZS podala predlog k dopolnitvi in spremembi 15. člena zakona, ki se, če samo povzamem glasi, da se razpise za delo ekonomskih svetovalcev razširi tako, da lahko v kadrovskem postopku sodelujejo tudi osebe, ki so izven sistema državne uprave. Zakaj smo to predlagali? Strateški svet za internacionalizacijo gospodarske zbornice, v katerem sodeluje 23 eminentnih slovenskih gospodarstvenikov in zastopajo vse panoge in velikosti podjetij stalno opozarja na to, da so določena mesta ekonomskih svetovalcev po svetu zasedena z nekompetentnimi kadri ali pa sploh niso zasedena. Namreč, gospodarstvo si bi želelo, da se mreža ekonomskih svetovalcev okrepi, zlasti na teh tretjih trgih, kjer se slovensko gospodarstvo sooča z velikimi izzivi, pri katerih lahko gospodarska diplomacija odpira določena vrata in tako omogoči večji uspeh slovenskega gospodarstva in posledično tudi, kaj naj rečem, krepitev slovenske države, davčne politike in tako naprej. Zato smo soočeni tudi s pomanjkanjem, se pravi, kvot ekonomskih svetovalcev, ki sploh so zainteresirani, da popolnijo ta mesta na zahtevnih tujih trgih. Če tukaj mogoče malo specifično omenjam. Vsi vemo, da so rada zasedena mesta tukaj v Evropi, morda tudi v Severni Ameriki, ko pa govorimo o zalivskih državah, kjer smo omejeno prisotni, pa že vemo, da kadrov v javnem sistemu primanjkuje, zato mi kot Gospodarska zbornica želimo vam omogočiti nek most do dostopa do kadrov, ki niso v javnem sistemu. Seveda naš predlog je šel v smeri, ti kadri seveda morajo ustrezati vsej pravni podlagi obstoječi, vendarle je pa treba ta sistem za ekonomske svetovalce odpreti, jih povabiti vsaj na kandidaturo, saj presoja v teh kadrovskih komisijah in pa zakonskih podlagah tako ali tako je znana.

Zdaj, s čim vam lahko tudi mi kot predstavnik, največji predstavnik slovenskega gospodarstva tudi pomagamo morda pri sooblikovanju strategije dela ekonomskih svetovalcev na teh zahtevnejših trgih. Verjamemo, da mi, ki imamo vpogled s terena, imamo tudi prave indikatorje, kaj slovensko gospodarstvo potrebuje, in to je morda lažje tudi za oblikovanje delovnih načrtov izvajanja aktivnosti ekonomskih svetovalcev in z veseljem pridodamo svoj del pogleda pri oblikovanju teh strategij. Menimo tudi, da merljivi kazalniki uspešnosti ekonomskih svetovalcev bi olajšali tako delo samega ekonomskega svetovalca kot cele ekipe na diplomatsko-konzularnem predstavništvu kot tudi v večji meri izpolnila pričakovanja slovenskega gospodarstva in pač davkoplačevalcev. Nadalje predlagamo tudi, da GZS sodeluje v komisiji za izbor ekonomskih svetovalcev pač glede na svoje pristojnosti in lahko tukaj kompetentno poda kakšno mnenje. Mi vidimo tudi priložnost predvsem, da se parkirirajo ti tuji trgi, ki niso zasedeni z ekonomskimi svetovalci, pa so v velikem skupinskem interesu gospodarskega dela poslovne srenje, da vam lahko morda tako imenovani flying delegates predstavljajo neko testiranje terena, če bi se država kasneje odločila za postavitev nekega stalnega diplomatsko-konzularnega predstavništva. Tako da menimo, da v kolikor bi se posluževali teh tako imenovanih flying delegates, ki so lahko delno sofinancirani tudi s strani gospodarstva, delno pa s strani države, lahko neko testno orodje, če je izbrana destinacija potencialno primerna v kasnejši fazi za postavitev stalnega diplomatskega predstavništva. Potem večkrat je bilo tudi izpostavljeno, da določeni konzulati ali pa včasih obstoječa gospodarska predstavništva na določenih tujih trgih niso več zasedena, pa bi morda lahko bila. Se pravi, infrastruktura obstaja, mi bi samo človeka v Sloveniji kompetentnega mogli izbrati, da bi to začasno zasedel in opravljal svoje pač gospodarske posle. Saj vem, malo, malo tako strogo gledate, ampak nekako se je odlično odneslo v preteklosti. Denimo gospodarsko predstavništvo Romunija, če se spomnimo, tudi Šanghaj. Saj Šanghaj vemo, da je deloma poekipiran, ampak vendarle. Velike tendence se kažejo recimo v Zalivu, Saudova Arabija, Katar, potem Singapur je večkrat omenjen, pa tudi vemo, da smo podhranjeni oziroma nimamo ustreznega predstavništva tam.

Zdaj pa, kaj je lahko še doprinos Gospodarske zbornice. Mi imamo določeno infrastrukturo, kar se tiče teh poslovnih platform, v Sloveniji in deloma tudi na izbranih tujih trgih že postavljeno. Morda ste seznanjeni ali pa tudi ne, zato dovolite, da majčkeno omenim. Imamo bogato mrežo tako imenovanih poslovnih svetov, ki delujejo pod okriljem Gospodarske zbornice. In partnerske povezave s slovenskimi poslovnimi klubi, ki so večinoma financirani s strani javnih sredstev v tujini. Tako da mi to partnersko sodelujemo. Morda samo za ilustracijo, trenutno imamo denimo štiri poslovne svete. Verjamem, da slovensko-kitajskega že dobro poznate v tem prostoru in tudi njihove aktivnosti, nadalje tudi slovensko-francoski, slovensko-ameriški in slovensko-arabski že gresta po dobri poti in vzoru slovensko kitajskega poslovanja. Zdaj, zakaj so ti poslovni sveti pod okriljem Gospodarske zbornice? Še to morda; te poslovne svete primarno tvorijo predstavniki slovenskih podjetij, ki so močno vpeti v poslovanje na teh tujih trgih in se lahko že pohvalijo z referenčnimi projekti. Imajo dnevno znano situacijo, kako trgi delujejo, kje je priložnost za slovensko gospodarstvo in so dejansko nek hitro pretočen most tako informacij kot opredelitve poslovnih priložnosti in lahko bogata zakladnica tudi za ekonomske svetovalce ali pa bodoče ekonomske svetovalce, ki se podajajo na te trge. Tako da apel je po z veseljem izkoristiti to infrastrukturo, ki jo ima GZS v sklopu poslovnih svetov. Ker je bila omenjena tudi večkrat znanstvena diplomacija; verjetno veste, tudi pri nas deluje platforma Big Science, ki povezuje visokotehnološka slovenska podjetja, ki delajo na tujih trgih. Tako da tukaj smo vam vsem skupaj, primarno pa seveda zunanjemu ministrstvu s svojo mrežo lahko bogat vir in zakladnica pravih informacij s terena. Hkrati pa, kar tudi mi zaznavamo, v Sloveniji marsikdaj ekonomski svetovalec, ki deluje v tujini, nima pravega vpogleda, kakšna je realna slika v Sloveniji, kdo je za ta hip najbolj relevantna skupina podjetij, ki ciljajo na določen tuj trg. Tukaj mislim, da je lahko Gospodarska zbornica s svojo infrastrukturo vam lahko dobrodošel most do tega in apel zopet: poslužite se tega, z veseljem sodelujemo z vso diplomatsko-konzularno mrežo še naprej, nekje pa že odlično sodelujemo, moramo to tudi povedati.

Pa še zadnje morda, pospeševalnik izvoza. To je platforma za usposabljanje slovenskih podjetij za ciljni nastop na določenih tujih trgih. Tukaj bi tudi vljudno povabili vse kandidate, ki se nekako podajajo na ta mesta ekonomskih svetovalcev v tujino, da se nam priključijo, spoznavajo, kako mi buildamo kompetence slovenskih podjetij in hkrati tudi verjamemo v kompetence ekonomskih svetovalcev.

Tako da to je to. Seveda je bila pa z naše strani podana tudi pobuda, da se delovna skupina v formiranju Ministrstva za evropske in zunanje zadeve, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport in pa Gospodarske zbornice sestane in v kratkem naredi tudi neke vrste poslovni načrt, kako se tega lotiti. Verjamemo, da s svojimi kompetencami in bogato mrežo, kot omenjeno, vam lahko pri učinkovitejšem delovanju ekonomskih svetovalcev in pa razširjenem naboru kandidatov za ta mesta v bodoče tudi pomagamo. To bi bilo s strani Gospodarske zbornice vse, hvala lepa.