Hvala za besedo, gospod predsednik, lepo pozdravljeni vsi skupaj.

Torej tudi naša Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je ti dve točki obravnavala skupaj, opravila razpravo in to mnenje, ki ga bom zdaj podal, se nanaša na obe točki skupaj.

Zdaj, ker je nekoliko bilo malo zmede na začetku, smo tudi mi hoteli pojasnilo, kakšna je v bistvu razlika pri sprejemanju. Ker enkrat govorimo o začasni uporabi sporazuma o strateškem partnerstvu na področju politike, gospodarstva in sodelovanja, v drugem pa o samem začasnem sporazumu o trgovini med Evropsko unijo in Združenimi mehiškimi državami. Zdaj, pojasnjeno je bilo, da se začasni sporazum sprejema s kvalificirano večino v Svetu EU, kar je že državni sekretar, mislim, da omenil in ga nato potrdi Evropski parlament, medtem ko morajo partnerski sporazum ratificirati v nacionalnih parlamentih.

Glede same vsebine seveda mi smo na obe, na oba ta stališča do predlaganih sklepov dali pozitivno mnenje, smo se z njimi strinjali, imeli smo pa nekaj pomislekov. Zdaj, po eni strani seveda zelo podpiramo takšen sporazum, kar se tiče gospodarstva, ker naše gospodarstvo lahko pride do ključnih surovin, do redkih zemelj in rudnin, ki v tem delu Srednje Amerike je na razpolago in če imamo te zadeve iz prve roke, je to izjemnega pomena. Po drugi strani pa smo opozorili, da so tudi kmetijski izdelki strateške surovine, zato je potrebno ustrezno zaščititi slovensko kmetijstvo in samooskrbo s hrano. Nekoliko bolj v bistvu jasen pogled smo dobili tudi skozi te številke, ki so bile tudi predstavljene. Se pravi, skupna menjava Evropske unije in Mehike je 100 milijard evrov, no, to je 11. mesto v med trgovinskimi partnerji, če gledamo celo eu. Za Slovenijo je to 65. trgovinska partnerica s 153 milijoni in večino tega denarja predstavljajo industrijski proizvodi. Kmetijstvo je pa le 0,3 odstotka, zato smo tudi nekoliko lažje potem to sprejeli.

No, imeli smo pa še en pomislek glede same arhitekture sporazuma, saj je ustvarjen vtis, da omogoča sprejetje začasnega sporazuma trgovini med EU in Mehiko, ki omogoča uveljavitev liberalizacije trgovine brez ratifikacije partnerskega sporazuma v nacionalnih parlamentih in se tako zaobide voljo držav članic, ki se s sporazumom ne strinjajo v tem okviru. Seveda nas je zanimalo tudi mehanizem, kakšen mehanizem za reševanje sporov. Komisiji je bilo pojasnjeno, da je bila omenjena arhitektura sprejeta zato, da bi gospodarskim subjektom in potrošnikom čim prej zagotovili koristi, ki jih prinaša sporazum. Glede mehanizma reševanja sporov je bilo komisiji pojasnjeno, da je za reševanje sporov med EU in Mehiko pristojna EU, ki na podlagi sporazuma zastopa države članice. Spor se rešuje v okviru skupnega odbora in arbitražnega tribunala, ki je sestavljen iz devetih članov - trije so iz EU, trije so iz Mehike in trije so neodvisni člani. Arbitri so izbrani iz predhodno dogovorjenih seznamov, ki so določeni v dogovoru med obema pogodbenicama. Določen je tudi postopek reševanja spora, ki mora biti rešen v 120 do 150 dnevih. Komisijo je zanimal tudi mehanizem vključitve civilne družbe v sporazum in pojasnjeno je bilo, da bo civilna družba tako iz EU kot iz Mehike vključena v obliki civilnega foruma, kjer ima možnost naslavljati teme iz celotnega sporazuma.

Kot sem pa že omenil, smo k obema stališčema dali pozitivno mnenje. Hvala.