Spoštovana predsednica, predsednika, predsednika, predsednika, se opravičujem, spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni, en tak lep pozdrav s strani Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.

Sedaj se skoraj že vsak petek srečamo na temo različnih tako imenovanih trgovinskih sporazumov. V tem trenutku ima Evropska unija z različnimi partnerji po svetu sporazumov, ki imajo obliko trgovinskih sporazumov, že 44, kar pokriva 76 držav na svetu. Izkušnje Evrope so, da ko se podpišejo tovrstni sporazumi, se začne povečevati trgovinska menjava, nekje se po podpisu poveča tudi do dvakrat, še bolj pa storitvena, nekje trenutna statistika je do trikrat. V tem trenutku je Evropska unija kot gospodarski prostor še vedno izrazito usmerjena v mednarodno trgovino. Številke kažejo, da ta še raste in mednarodna trgovina evropskemu gospodarskemu prostoru daje neko stabilnost, predvidljivost in s tem tudi v praksi omogoča, da je blaginje v evropskih državah več kakor bi jo bilo drugače. Sam sporazum z Mehiko ni bil deležen neke velike pozornosti. Tudi ima v tem trenutku med državami članicami, ko se pogovarjamo, vsaj kolikor mi vidimo, nedeljeno podporo. Mogoče tudi zato, ker mi že imamo z zveznimi državami Mehike, že imamo sporazume iz preteklosti in tu gre s trgovinskega stališča samo nadgradnjo. Kakor tudi pri drugih državah, v drugih sistemih Evropska komisija seveda skuša skleniti nek širši politični sporazum, katerega podpoglavje je tudi trgovinsko poglavje, ampak ti sporazumi se dalj časa usklajujejo, potem je tudi postopek ratifikacije v parlamentih 27 držav članic, pač ima svoj čas, ki lahko traja tudi leta in se vmesno obdobje na nekoliko ožjem področju večinoma pokrije z začasnimi trgovinskimi sporazumi. Ker pa ima Evropska komisija svojo izvorno pristojnost, da sama podpiše, potrebuje pa soglasje vsaj 15 držav članic, ki obsegajo 65 odstotkov prebivalk in prebivalcev Evropske unije. Podobno je tudi v tem primeru. Mogoče, da vam povem nekaj statistik. Če pogledamo leto 2024 - mimogrede potrebno vedeti Evropska unija ima velike presežke, tako pri blagu in pri storitvah - je bilo medsebojne trgovinske menjave dobrih 42 milijard evrov, od tega je bilo izvoza 53 milijard in storitvene menjave je bilo 25,7, to je 17,2 izvoza. V praksi pomeni, da je medsebojna torej trgovinska menjava, ki obsega tako blago kot storitve, nekaj čez sto milijard. Tudi Slovenija, če pogledamo, je imela lansko leto kar velik presežek. In sicer imamo približno 153, imamo točno 153 milijonov evrov medsebojne blagovne menjave, od tega je izvoza 138 milijonov. Mogoče kot neka referenčna vrednost, če primerjamo z letom 2021 je izvoz v to področje kar zrastel, in sicer iz 86 na 136 milijonov evrov. Prav tako pa narašča tudi menjava na področju storitev. Lani jo je bilo že 40 milijonov. Tudi tukaj ima Slovenija presežek, saj izvaža 26 milijonov in tudi tukaj imamo veliko rast glede na leto 2021 iz sedmih milijonov na 26 milijonov. Kaj prinaša sporazum, ki je pred vami, torej začasni sporazum? To, ko govorim o začasni, pomeni, da v trenutku, ko bo krovna pogodba podpisana in ratificirana, ta začasni sporazum po avtomatizmu preneha delovati. Na področju industrijskih proizvodov in da povem tako čisto plastično, velika, velika večina medsebojne menjave so industrijski proizvodi. Pomeni v bistveno posodobitev uvoznih izvoznih postopkov, kar v praksi pomeni bistveno manj papirologije, administrativnih ovir in bistveno hitrejše postopke in to velja tudi za področja, ki so v Sloveniji izjemno pomembna. Velja za avtomobile, velja za avtomobilske dele, velja za farmacijo in za vso strojno opremo, ki jo delajo naša strojna in elektroindustrija. Ker danes ni z nami predstavnikov Ministrstva za kmetijstvo, sem prosil sodelavce, sodelavke in sodelavce, da mi naredijo pregled dobite informacijo tudi s tega področja. Kot prvo je treba povedati, Mehika, ki jo opazujemo, niti primerljiva s tem, ko se pogovarjamo o Braziliji, Mercosorju in podobno, bistvo našega sodelovanja je industrija. Vendar kljub vsemu evropska komisija pričakuje, da bo presežek, to poznate, Evropa tako in tako ima presežek pri prodaji navzven agroživilskih proizvodov, da bo presežek, ki ga imamo trenutno z Mehiko, še narastel. To velja zlasti za področje sirov, mlečnih proizvodov, vin, perutnine, prašičjega mesa, testenin, čokolade, krompirja, jabolk, jajc in kandiranih breskev. Ker pa v obeh sistemih, tako v Mehiki kakor tudi v Evropski uniji, je varnost samooskrbe prehranske, kakor tudi zaščita kmetijskega prostora posebej pomembna, se je tako Evropa kakor Mehika odločila tudi tukaj za kvotni sistem, ki bo začel veljati prehodno. In kvotni sistem, ki so ga zahtevali v Mehiki, če ga lahko preberem je naslednji: določili so kvoto za mleko v prahu na 50000 ton, določili so kvoto in Evropa je seveda sprejela za goveje meso 30000 ton. Za piščančje noge 20000 ton, druge sire 20000 ton, mlečni proizvodi 13000 ton, prašičji hrbti 13000 ton, sveži in procesirani siri 5000 ton in recimo maslo 2500 ton. Kontra je pa Evropa zahtevala in dobila naslednje kvote. Pri govedini raztegnjena na 5 let 5000 ton, pri svinjini kvotno 10000 ton, pri perutnini na 3 leta 6600 in nekaj ton, pri jajcih 300 ton in pri proizvodih iz jajc 5000 ton, pri medu 35000 ton, / nerazumljivo/ 6000 ton in pri sladkorju 30000 ton. Torej, Vlada Republike Slovenije predlaga, da ta sporazum podpremo in da je Slovenija ena od tistih držav, ki da pooblastilo Evropski komisiji, da začasni trgovinski sporazum z Mehiko tudi podpiše. Če se vprašamo, kdaj bo podpis? Natančen, datum še ni določen, predvideva pa se, da nekje v prvi polovici naslednjega leta. Hvala.