Najlepša hvala za besedo. Kakor smo že omenili, kakor je že prej, je minister povedal, da je Komisija Državnega sveta dala pozitivno mnenje, bi pa mogoče še kaj smo ugotovili.

Najprej smo ugotovili, da je razvoj OVE že dalj časa zaznamuje nepredvidljiv in nekonsistenten regulativni okvir. Investitorji so najprej deležni spodbudnih signalov, nato pa se jih s pogostimi spremembami pravil in cenovnih mehanizmov izpostavlja dodatnim tveganjem, kar zmanjšuje stabilnost investicijskega okolja in zaupanja v sistem samooskrbe. Občine so ob podpori države izvedle projekte skupnostne samooskrbe, vendar so se soočile z več mesečnim čakanjem na ponudbe dobaviteljev in z neustreznimi pogoji. Presežke energije bi morale oddati praktično brez nadomestila, manjkajočo energijo pa kupovati po visokih cenah. To ogroža ekonomsko upravičenost projektov, zato komisija poudarja, da morajo biti vloge vseh deležnikov jasno določene, in da se stroški in tveganja ne smejo prelagati izključno na investitorje. Komisija podpira strateško usmeritev države za pospešen razvoj obnovljivih virov energije, vendar le ob vzpostavitvi stabilnega, predvidljivega in pravičnega regulativnega okvira. Pričakujemo, da bo predlog zakona odpravil obstoječe pomanjkljivosti in zagotovil bolj uravnotežene obveznosti vseh deležnikov. Opozarjamo tudi na izkušnje lastnikov obstoječih sončnih elektrarn v sistemu net meteringa. Nekateri dobavitelji so v preteklosti zaradi stroškov bilančnih skupin odklanjali prevzem presežne energije ali celo prekinili pogodbe. V zvezi s tem je komisijo zanimalo, ali bo predvidena delna kompenzacija stroškov dobaviteljev v prihodnje učinkovito zaščitila lastnike elektrarn pred takšnimi praksami.

Dotaknili smo se tudi ekonomske upravičenosti naložb v sončne elektrarne in opozorili na potrebo po diverzifikaciji. V luči obsežnih posegov v vodotoke po poplavah leta 2023 bi bilo smiselno razmisliti o večjem izkoriščanju potenciala pretočnih hidroelektrarn, ki omogočajo stabilno proizvodnjo energije. Komisija izpostavlja tudi problem presežkov proizvodnje energije v samooskrbi. Mnogi investitorji postavljajo sončne elektrarne z močjo, ki presega njihove potrebe, presežke pa oddajajo v omrežje brez zagotovljenega nadomestila, zato menimo, da bi bilo treba urediti možnost odkupa ali primernega nadomestila za preseženo energijo, saj je to ključno za pravično delovanje sistema. Med drugim nas je zanimal tudi obračun prispevka za OVE za samooskrbne proizvajalc, ali bo upoštevana bilančna razlika med proizvedeno in porabljeno energijo ali pa bo prispevek obračunal ne glede na lastno proizvodnjo. Komisija je opozorila še na prostorsko umeščanje naprav OVE. Ker območje Natura 2000 pokrivajo približno 38 odstotkov države, bi moral predlog zakona ponuditi dodatne instrumente za učinkovitejše umeščanje v prostor, saj prepuščanje odločanja zgolj okoljski zakonodaji ne omogoča zadostne predvidljivosti procesov. Obravnavali smo tudi pripombe Skupnosti občin Slovenije, do katerih se je deloma opredelil predlagatelj, kar je vključeno v naše pisno mnenje. In na podlagi opravljene razprave je komisija podprla predlog zakona. Ocenjujemo, da predstavlja korak k bolj jasnemu, stabilnemu in pravičnemu regulativnemu okviru, ki bo krepil pravno varnost investitorjev, spodbudil nadaljnji razvoj samooskrbe in prispeval k doseganju nacionalnih energetskih ciljev. Hvala.