Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, člani in članice odbora, spoštovani gostje, vsem lep pozdrav.

Pa dovolite, da na začetku začnem in poudarim eno dejstvo, ki ga na koncu koncev potrjujejo tudi meritve in pa znanost, da je leto, ki je za nami, bilo najtoplejše v zgodovini meritev, letošnji junij pa je najtoplejši in hkrati eden najbolj suhih od leta 1950. Podnebne spremembe tako niso več napoved prihodnosti, so realnost, ki jo živimo že danes. Ta realnost nas vsekakor opozarja, da so ogrožene tako bivalne razmere kot tudi ekosistemi, od katerih smo na koncu koncev tudi vsi odvisni. Znanost nam hkrati ponuja tudi jasno pot naprej: obnovljivi viri energije imajo osrednjo vlogo pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, vendar ne le to, so ključni element energetske varnosti, zmanjšujejo našo odvisnost od uvoza nafte in plina ter dolgoročno prispevajo k nižjim stroškom energije za prebivalce in tudi za gospodarstvo. Okrepljeno uvajanje obnovljivih virov energije je zato tudi pomemben korak k pri blaženju energetske revščine in predvsem k večanju energetske suverenosti in samozadostnosti. Globalni trendi kažejo, da svet pospešeno prehaja na čiste vire energije. Evropska unija je za leto 2030 določila zelo ambiciozen cilj, delež obnovljivih virov energije v bruto končni rabi energije se naj doseže v višini 42,5 odstotkov. Že danes v EU polovico vse električne energije proizvedemo iz obnovljivih virov energije, v manj kot petih letih bo ta delež presegel približno dve tretjini. Podobne premike pa opažamo tudi drugod po svetu. Na primer ZDA načrtujejo, da bodo do leta 2030 polovico svoje elektrike pridobile iz obnovljivih virov, Kitajska pa okoli 40 odstotkov. Spoštovani, to niso zgolj številke, to so zelo jasni signali, da se svet spreminja in da moramo kot država pravočasno, odločno in premišljeno stopiti na pot energetske prihodnosti, ki bo vsekakor morala biti varna, čista in pa seveda tudi zanesljiva.

Slovenija s tem zakonom dela zanesljive korake naprej tako na področju rabe obnovljivih virov energije kot tudi na povezanih področjih. Danes je pred vami nov Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, zakon, ki predstavlja pot naprej v čistejšo, varnejšo, energetsko neodvisno in podnebno nevtralno družbo. Gre za dokaj obsežen in dokaj kompleksen zakon s 16 poglavji in 137 členi, katerih glavni cilj je uskladitev našega pravnega okvira z najnovejšim evropskim pravnim redom, prav tako pa tudi seveda omenjamo, da je rok, na tem mestu, da je rok za prenos direktive že potekel in da Evropska komisija proti Sloveniji že vodi postopek zaradi nepravočasnega prenosa. A nov zakon ni zgolj formalni prenos evropskih obveznosti, je predvsem vsebinska nadgradnja obstoječega sistema, ki ga imamo v Sloveniji, ki bo še naprej spodbujal strateško preobrazbo v vseh sektorjih, tako na področju proizvodnje elektrike kot tudi na področju ogrevanja in hlajenja ter tudi prometa.

V prvi vrsti naj pri zakonu izpostavim prenovo podporne sheme, po novem bo podporno shemo izvajal Borzen. Širi se nabor tehnologij za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov energije; tukaj predvsem poudarjamo, da je raba geotermalne energije vključena tako pri proizvodnji toplotne energije kot tudi pri proizvodnji električne energije. Širijo se tudi sektorji, ki bodo v podporno shemo vključeni na voljo bodo tako investicijske spodbude kot pomoč za tekoče poslovanje. Uvajamo pravičnejši sistem plačevanja prispevka za obnovljive vire, ki bo po novem pri električni energiji vezan na dejansko porabo energije in ne več na obračunsko moč. Ta sprememba bo zagotovila pravičnejšo porazdelitev stroškov, večjo preglednost za odjemalce in spodbudo k večji energetski učinkovitosti. Zakon tudi prinaša olajšave za energetsko intenzivna podjetja pri plačevanju prispevka OVE, kar bo ohranilo njihovo konkurenčnost. Pomembna je tudi novost, da je obvezna raba sončne energije na določenih stavbah in parkiriščih; s tem bomo sončno energijo usmerjali na strehe, ki so še vedno v veliki meri neizkoriščene. Odpravljamo tudi ovire pri sklepanju pogodb o nakupu energije iz obnovljivih virov, to so tako imenovane / nerazumljivo/ in uvajamo jamstveno shemo s tem pa investitorjem omogočamo in pomagamo z večjo pravno in tudi finančno varnost. Z vzpostavitvijo nove trgovalne sheme na e-mobilnosti krepimo možnosti za energetski prehod v prometu. Z novim javnim pooblastilom Geološkim geološkemu zavodu pa pospešujemo možnosti za izrabo velikega potenciala geotermalne energije. Zakon varuje tudi že obstoječe investitorje. Posebna pozornost je namenjena tudi urejanju letnega net meteringa, kjer zakon ščiti gospodinjske odjemalce pred velikimi cenovnimi nihanji, ki se pojavljajo na energetskih trgih in hkrati določa nadomestilo za kritje njihovih stroškov, ki nastanejo zaradi razlik v cenah. V proces priprave zakona so bili vključeni številni deležniki. Veliko je bilo komentarjev v sklopu javne obravnave. Prav tako je bil ploden in uspešen proces medresorskega usklajevanja. Je pa seveda nekaj dodatnih pripomb in mnenj in komentarjev različnih deležnikov bilo podanih tudi v tej fazi, ko je zakon že v obravnavi v Državnem zboru. Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo je na seji 20. novembra 2025 podala pozitivno mnenje k predlogu zakona. Upoštevali smo dodatne pripombe, strokovne pripombe Slovenskega inštituta za standardizacijo glede ustreznih certifikatov. Ki so tudi navedeni v predlogu zakona. Pridobili smo mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki smo ga v celoti upoštevali ter na njegovi podlagi pripravili ustrezne amandmaje. Na tem mestu seveda velika zahvala Zakonodajno-pravni službi, da smo lahko tvorno skupaj podali te odgovore na njihovo mnenje. Dodatno so na predlog zakona prispele tudi pripombe oziroma komentarji nekaterih drugih akterjev. Na nekatere komentarje smo podali pisni odgovor, na druge ga bomo pripravili po seji. Na komentarje Skupnost občin Slovenije smo podali obširne ustne odgovore že na sami seji Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Podali smo jasna zagotovila, da je cilj nove podporne sheme tudi vključitev rabe geotermalne energije tako za ogrevanje kot za proizvodnjo električne energije. Prav tako je bilo predstavljeno regionalno oziroma lokalno delovanje kontaktne točke za OVE s svojimi 38 različnimi lokacijami po celi državi ter vključenostjo vseh lokalnih energetskih agencij v izvajanje aktivnosti kontaktne točke. Društvo Alpe Adria Green in Združenje civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn sta podali sorodne pripombe, večinoma na temo rabe vetrne energije. Ministrstvo v njem pojasnjuje, da številne pripombe in obeh dveh civilnih iniciativ ne sodijo v področje tega zakona, saj je umeščanje vetrnih elektrarn javna korist. Hrup in vplivi na okolje in se urejajo v drugih zakonih ter so obvezni postopki presoj, tako celovitih presoj vplivov na okolje kot posameznih presoj vplivov na okolje. Umeščanje naprav iz obnovljivih virov energije je strogo regulirano in vključuje presojo vplivov na naravo, na prostor, na krajino in na zdravje ljudi. Lokalnim skupnostim je že danes zagotovljena ustrezna vloga v postopkih prostorskega načrtovanja. Vlada pa je dodatno uvedla finančna nadomestila in spodbude, da se koristi projektov pošteno razdelijo. Slovenija ima vzpostavljen tudi sistem neodvisnega monitoringa in odgovornosti investitorjev, zato ministrstvo meni, da obstoječa zakonodaja celovito zagotavlja varstvo okolja in prebivalcev. Trgovinska zbornica Slovenije je podala pripombe na 84. člen predloga zakona, v kateri pozivajo k črtanju obvezne postavitve naprav za sončno energijo na novih parkiriščih, katera tlorisna površina znaša 1000 m2 ali več. Ministrstvo odgovarja, da kljub temu, da ta določba ni predmet 10. člena evropske Direktive o energetski učinkovitosti stavb. Ta obveza trenutno že obstaja v slovenski nacionalni zakonodaji, saj je trenutno vključena v 9. člen zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Ta določba je torej že v veljavi od uveljavitve tega zakona avgusta 2023, torej že več kot dve leti in s tem ne predstavlja nobene novosti v teh zahtevah. Obenem je tudi združenje slovenske fotovoltaike poslalo pripombe na isti člen z diametralno nasprotnim predlogom, in sicer, da naj se v člen vključi obveza, ki tudi že obstaja v 11. členu tega zakona, se pravi zakona ZUMPEOVE, da je potrebno tudi na obstoječih utrjenih parkiriščih, katerih tlorisna površina znaša 1700 m2 ali več, obvezno postaviti naprave za sončno energijo. Glede na to, da smo dobili predloge, ki gresta vsaka v svojo smer, eni bi še dodatno črtali obveze, drugi bi jih dodajali. Smatramo, da smo za izbiro srednje poti izbrali dobro, kompromisno rešitev, ki je nenazadnje tudi že v veljavi dve leti. Na ta način ne nalagamo dodatne obveznosti obstoječemu stanju in obstoječim parkiriščem, ostaja pa obveza pri novem planiranju, načrtovanju in izvedbi novih projektov. Ob tem je ministrstvo v zadnjih letih zagotavljalo višje in obsežne subvencije za izvedbo sončnih elektrarn na parkiriščih, tudi novih, ter bo s prakso nadaljevalo tudi v prihodnje. Prav tako so v predlagani rešitvi vključene različne široke izjeme, izjeme tako glede finančne narave, tehnične, kulturno varstvene in tako dalje. Na podlagi vseh teh izjem menimo, da ni potrebno izvesti takšnih projektov, ki bi bistveno vplivali na sam projekt. Zato menimo, da je predlog dovolj fleksibilen in ustrezen za vključitev v predlagani zakon.

Tako da spoštovani, zakon vključuje nekatere nujne določbe za nadaljnji razvoj in učinkovitejše izvajanje progresivne razvojno naravnane energetske politike, ki bo v korist vsem državljanom in prebivalcem Republike Slovenije. S tem zakonom krepimo zaupanje vlagateljev, ustvarjamo predvidljiv okvir za razvoj novih projektov ter omogočamo, da bodo koristi trajnostnega in energetskega prehoda pravzaprav dostopne vsem. Vlada s tem zakonom ne zasleduje le evropskih ciljev oziroma obvez, zasledujemo pa predvsem slovenske interese, energetsko varnost, samozadostnost, trajnostni razvoj, nova delovna mesta in zmanjšanje uvozne odvisnosti od goriv, ki jih vsak dan krepko preplačamo. Verjamem, da si zakon zasluži vašo podporo. Hvala.