Hvala lepa predsednica.

Lep pozdrav vsem skupaj!

Zdaj, ni skrivnost, da je zakon oziroma novela, ki je pred vami pač posledica preteklih, nedavnih dogodkov, ki so se zgodili v Novem mestu. In v luči tega je glavni cilj predlagane novosti zagotoviti višjo stopnjo varnosti v Republiki Sloveniji oziroma v največji možni meri zmanjšati kriminaliteto, ki je povezana z orožjem in posledično tudi zagotoviti kakovostnejše življenje vseh prebivalcev, kar pomeni v posledici seveda tudi uresničevanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin.

Zdaj, verjetno se vsi strinjamo, da je varnost ena izmed osnovnih in glavnih vrednot ustavne ureditve in tudi svobodne družbe in je ključna za delovanje družbe, države in tudi gospodarstva. Hkrati pa je varnost tudi nek okvir, znotraj katerega se prebivalci udejstvujejo v družabnem življenju, uresničujejo svoje temeljne človekove pravice in glede na to, pa ne samo v luči preteklih dogodkov, je mogoče ugotoviti, da se prekrški oziroma kazniva dejanja, pri katerih je uporabljeno orožje, da so povezani predvsem z orožjem oziroma s strelivom, ki ga imetniki posedujejo brez veljavne orožne listine ali pa so ti prekrški oziroma kazniva dejanja storjena z orožjem oziroma s strelivom, katerega promet je oziroma nabava in tudi posest je v skladu z zakonom prepovedan oziroma je omejen. Zdaj, storilci kaznivih dejanj, povezanih s takšnim orožjem, so sankcionirani v skladu s slovensko zakonodajo na podlagi 306. in 307. člena Kazenskega zakonika. Ta ureja nedovoljeno proizvodnjo in promet z orožjem ter nedovoljeno posest orožja. Na drugi strani pa so storilci prekrškov, ki so povezani s tovrstnim nezakonitim orožjem, sankcionirani na podlagi tega zakona, torej Zakona o orožju.

Kot sem že omenila, kjer je glavni cilj zmanjšanje kriminalitete, povezane z orožjem in posledično tudi zagotovitev višje stopnje varnosti v naši državi, je s predlagano dopolnitvijo Zakona o orožju imetnikom orožja oziroma streliva, ki orožje oziroma strelivo posedujejo, kot rečeno, brez veljavne orožne listine ali ki ga posedujejo neupravičeno in je promet, nabava ali posest v skladu s tem zakonom nedovoljen oziroma omejen, se takšnim imetnikom daje možnost, da se do 31. januarja prihodnjega leta odločijo in tovrstno orožje oziroma strelivo izročijo policiji, pri tem pa seveda ne bodo utrpeli nekih posledic.

Zdaj, imetniki orožja bodo oziroma streliva bodo na ta način, ko bodo izročili policiji te predmete in jih bo policija prevzela pri imetniku, po njegovi predhodni najavi, izdala potrdilo. Policija bo tudi evidentirala podatek o imetniku, podatke o imetniku in preverila podatke o izročenem orožju oziroma strelivu, nato pa bo le to izročeno Ministrstvu za notranje zadeve.

Zdaj, glavna posledica, kot sem omenila, te ureditve je, da imetnik orožja oziroma streliva zaradi posesti ne bo kaznovan za prekrške v skladu z Zakonom o orožju, za določene prekrške, ki so taksativno našteti. In pa na drugi strani fizična oseba, ki bo imetnik orožja oziroma streliva in bo izročila tako orožje oziroma strelivo, se pa v zvezi z izročenim ne bo preganjala za kaznivo dejanje iz prvega odstavka 306. člena Kazenskega zakonika v delu, ki se nanaša na orožje in strelivo ali pa iz 307. člena Kazenskega zakonika. Tukaj gre namreč z vidika kriminalitetne politike za sicer drugačno obravnavo, ampak med fizično osebo in pa imetnikom, kot recimo pravne osebe, kar se tiče prekrškov, kjer ne moremo enačiti te začasne dekriminalizacije, se pravi v okviru dejanj fizične osebe in pravnih oseb. Zato je ta izjema od kazenskega pregona za navedena kazniva dejanja določena le za fizične osebe, ne pa tudi za pravne. Izročeno orožje oziroma strelivo bo potem v posledici postalo last Republike Slovenije, razen če se seveda ugotovi, da je bilo izročeno orožje ali strelivo ukradeno oziroma izgubljeno in sta bila o pogrešitvi orožja oziroma streliva obveščena organa v skladu z Zakonom o orožju.

Potem imetnik orožja oziroma streliva za izročeno seveda ne bo mogel pridobiti orožne listine. To je ključno in prav tako ne bo upravičen do kakršnekoli odškodnine ali povračila stroškov. Izročeno orožje oziroma strelivo se bo seveda lahko uničilo, podarilo muzeju ali pa v izobraževalne namene policije, na podlagi odločitve komisije Ministrstva za notranje zadeve, tako kot je ustaljen postopek.

Toliko na kratko o predlogu, zdaj pa morda še zelo na kratko samo opredelitev ministrstva oziroma Vlade do pripomb Zakonodajno-pravne službe. V zvezi s pripombo, kjer bi bilo po mnenju Zakonodajno-pravne službe potrebno predlagati oziroma urediti določeno materijo, predmetno materijo v samostojnem zakonu. Tukaj pač pojasnjujemo, da se je predlagatelj za to opcijo, da to uredimo v okviru Zakona o orožju odločil zato, ker pač je to ena izmed možnosti, da to uredimo v posebnih določbah in tudi hitrejša, pač hitrejše, hitrejši sprejem je bil na ta način možen.

Potem glede opozorila, da predlagatelj ni pojasnil razlogov za glede določitve datuma 31. januar, ki je datum za skrajni rok predaje tovrstnega orožja ali streliva. Naj pojasnim, da se je pač predlagatelj pri določanju tega roka osredotočil na en razumen, časovno razumno obdobje. Iskalo se je časovno obdobje, v katerem bodo osebe imele dovolj časa za izročitev orožja ali streliva, pa hkrati ta rok ne bi smel biti predolg za to, da se morda v vmesnem obdobju ne bi pa kdo nazaj premislil in tudi že v bistvu v preteklem obdobju je bil tovrstni rok, se pravi trimesečni rok, za takrat legalizacijo orožja že določen in se je izkazal kot za razumen rok. Tako da smo se tudi tukaj odločili za ta krog.

Glede pripombe ZPS, ki se nanaša na predhodno najavo policiji, pojasnjujemo, da gre pri tem, pri tej najdbi orožja za, za v bistvu neko prostovoljno dejanje oziroma ne najdbi, ampak pri tej odločitvi, da se orožje izroči, gre za prostovoljno dejanje. Medtem ko recimo, kar je bilo izpostavljeno v mnenju pri najdbi, gre pa za obveznost posameznika. Tako da smo ocenili, da je tovrstna ureditev primerna.

Glede vprašanja ZPS, zakaj bo policija v evidenci dogodkov zbirala in vodila osebne podatke o imetnikih orožja oziroma streliva, pojasnjujemo, da policija to možnost ima na podlagi ZNPPol-a, se pravi, kjer vzpostavlja evidenco dogodkov in se v njej lahko opredeljujejo podatki glede vrsta, vrste dogodka, kraja, časa, udeležencev škode in drugih okoliščin. In tudi v zakonu je izrecno določeno, določena skupina podatkov, ki se lahko pač zbirajo glede oseb. Tako da gre v bistvu za evidentiranje dogodka. V tem primeru izročitev orožja in tudi podatki se bodo hranili z določbami o hrambi podatkov v skladu s 128. členom ZNPPol-a in ne bodo uporabljeni za druge namene, tako, da pravna podlaga po našem mnenju tukaj je.

Zdaj glede vprašanja ZPS, kaj pomeni določba, da policija preveri podatke o izrečenem orožju oziroma strelivu, naj pojasnimo, da se bo izrečeno orožje preverjalo v evidenci orožja, ki se vodi po določilih Zakona o orožju, da se pač ugotovi, ali gre morebiti za legalno orožje, ki je bilo odtujeno, izgubljeno ali pa kako drugače pogrešano. Prav tako pa se bo preverilo, če je orožje evidentirano v evidenci iskanih in najdenih predmetov v skladu z Zakonom o nalogah policije.

Kar se pa tiče pripombe Zakonodajno-pravne službe glede šeste točke, se pravi prvega odstavka 82. člena in 83. člena ZOro, se pravi Zakona o orožju, pa pojasnjujemo, da smo tukaj pa sledili mnenju in smo v bistvu upoštevali to s predlogom oziroma z opredelitvijo amandmaja, ki je potem tudi v obliki koalicijskih, se pravi koalicijskega amandmaja nastal, ostalo pa se mi zdi, da več ali manj smo pojasnili. Hvala.